Prostovoljni gasilci so vse bližje profesionalcem

POSTOJNA – Štirinajst ekip se je zbralo že ob pol osmih zjutraj v kamnolomu Hruševje. Že sedmo leto zapored so se udeležili tekmovanja tehničnega reševanja ob prometni nesreči. Tudi to pot ga je vodil predsednik PGD Postojna Boštjan Triler. PGD Postojna je bil ob pomoči Gasilske zveze Slovenije in Uprave RS za zaščito in reševanje tudi organizator. Prav Triler je bil z vodjo sodniške ekipe Boštjanom Žagarjem, ta je tudi namestnik vodje izmene pri ljubljanski gasilski brigadi, tisti, ki si je pred osmimi leti v Innsbrucku ogledal podobno tekmovanje, ki zahteva od slehernega gasilca še dodatne spretnosti. Če je pri nas navada, da ob prometnih nesrečah pridrvita vsaj dve ekipi, gasilska in medicinska, je v tujini to pogosto združeno. Gasilci obvladajo tudi nekatere najnujnejše medicinske prijeme. Takšen pristop je časovno in stroškovno ugodnejši, racionalnejši.

Tudi tokrat so lahko tekmovale le gasilske enote širšega pomena (GEŠP), ki imajo pooblastilo vlade za reševanje pri prometnih nesrečah. V Sloveniji je takšnih enot 50, natančneje 13 poklicnih in 37 prostovoljnih (PGD). »Ne, to ni državno prvenstvo v prvi pomoči, sploh ne!« nas je podučil Triler.

Trije scenariji

Tehnično-reševalna ekipa je bila sestavljena iz šestih članov (vodje in petih gasilcev).

Že navsezgodaj so opravili žreb scenarijev. Na razpolago so bili trije. Vsaka ekipa je izžrebala enega.

Pri vseh scenarijih je šlo za trk osebnih vozil. Prvega vozila, na primer, ni bilo mogoče premikati. Za nameček je bilo vpletenih več različno ukleščenih, poškodovanih in nezavestnih oseb, tudi takšnih, ki so imele nevarno poškodbo hrbtenice.

Ekipe so morale za izvedbo teh nalog delno ali v celoti odstraniti dele vozila, osvoboditi noge poškodovancev, pripraviti vse za varni iznos ponesrečencev z zajemalnimi nosili ter izvesti potrebno imobilizacijo glede na poškodbo.

Poškodovanci so imeli okoli vratu listke z jasno navedenimi poškodbami in stanjem ter jasno opredelitev, kateri del telesa je ukleščen. Pa tudi na vozilih so bile nedvoumne označbe, kaj je treba odstraniti, preden se lahko iznese ponesrečenca.

Možje iz prakse

Tekmovalci so morali pokazati celotno paleto znanja, od prve in medicinske pomoči do požarnega varovanja, pravilnega odstranjevanja avtomobilskih delov...

Ekipe so morale izžrebani problem opraviti kar najhitreje, a najpozneje v 20 minutah. Po nalogi se je stroga sodniška ekipa, sestavljena iz sedmih gasilcev in dveh reševalcev, z vsako ekipo še dodatno pogovorila, jim svetovala, jih poučevala.

»Resnično, vsako leto smo priča vse bolj usposobljenim ekipam,« je bil zadovoljen Triler, »naloge pa so vse težje …«

Kljub temu so na koncu slavili pripadniki GB Ljubljana, to so poklicni gasilci, možje iz prakse, slavili so pred PGD Ribnica in domačini iz Postojne.

Naši so vse boljši

V prihodnje si organizatorji želijo, da bi se še bolj približali evropskim standardom, ki vladajo na področju tovrstnih tekmovanj in zahtevajo namesto treh celo deset in več scenarijev. Kjer tudi ni tako pomembno, da pride ekipa čim prej do cilja, ampak ocenjujejo predvsem pravilnost izvedbe.

Radi bi se še bolj povezali s sosednjimi državami, nekoč se želijo udeležiti tudi katerega izmed mednarodnih tekmovanj.

Toda vedeti je treba, da so v tujini večinoma poklicne in toliko bolj izurjene enote, v Nemčiji, denimo, ima gasilska enota celo svoje reševalno vozilo, pri nas pa so to prostovoljci, ki se, kot je že prej namignil Triler, nezadržno približujejo najboljšim. Kar ne nazadnje pomeni še več možnosti, da bodo ponesrečenci v prometnih nesrečah – tudi preživeli.