LJUBLJANA – Se je res treba v Evropski uniji prej ali slej sprijazniti s čisto vsem, kar predlagata Evropska komisija ali njen predsednik dr. Jean-Claude Juncker? Na primer: že čez nekaj tednov naj bi Evropska komisija – to je pač še najverjetneje – določila, da se bo dejavnost konec lanskega leta zasnovane Evropske solidarnostne enote (Ese) financirala s sredstvi programov Erasmus+ in Evropa za državljane. Četudi so si predstavniki različnih političnih skupin v Evropskem parlamentu upali povedati, da je Ese sicer koristna novost, da pa kljub temu ne bi smeli z njo (zaradi nje) spodkopavati že dve desetletji uspešnega programa evropskega prostovoljnega servisa, kaj šele izobraževalnih in mladinskih programov.
Ta hip naj, skratka, nič še ne bi bilo dokončno določeno, kljub temu pa več indicev kaže, da kljub temu že je. Celo na spletni strani slovenske Nacionalne agencije Movit si tako lahko (že od 15. marca letos) preberemo, da bomo na območju Evropske unije uresničevali Eso v sklopu programa Erasmus+ in kako: »Evropska solidarnostna enota je krovna pobuda Evropske komisije, katere namen je več mladim omogočiti sodelovanje v številnih solidarnostnih dejavnostih, bodisi s prostovoljstvom bodisi s poklicnim delom, s ciljem izboljšanja trenutnih razmer po vsej Evropski uniji.« Ja, v sklopu »Junckerjeve« Ese naj bi poslej mladim omogočali opravljanje od dvomesečnega do dvanajstmesečnega prostovoljnega dela na območju svoje ali katere druge države članice EU ter na področjih, ki zahtevajo medčloveško solidarnost: s prostovoljno solidarno pomočjo pri gradnji šole ali domov, ki jih je poškodoval potres, pri čiščenju podrastja v gozdovih ali s prostovoljno solidarno pomočjo novoprispelim prosilcem za azil.
»Sodelovanje v shemi Ese ne bo koristilo samo mladim, temveč tudi nacionalnim in lokalnim organom, nevladnim organizacijam ter podjetjem pri njihovem prizadevanju za premagovanje različnih izzivov in kriz. Sodelujoče organizacije bodo lahko uporabljale Ese v korist državljanov in družbe kot celote,« so tudi še objavili na spletni strani Movita.
Solidarnost po meri multinacionalk
No, vsaj nekateri pa so si že decembra lani upali na glas opozoriti, da je morda bruseljski cesar znova nag, pardon, da bi bila lahko Ese zanimiva dodatna priložnost za mlade Evropejce, če se z njenim uvajanjem ne bo poskušalo že spet preusmerjati pozornosti. Na to je, denimo, že 27. decembra opozorila aktivistka Sindikata Mladi plus in prekaljena slovenska prostovoljka Tea Jarc. Vprašala se je: »Gre za dejansko ustvarjanje solidarne družbe ali zgolj za drobtinice, namenjene temu, da ne bi bilo treba oblikovati (zagotavljati) socialne države?«
Kaj je pritegnilo pozornost Jarčeve in spodbudilo njeno skepso? Da prostovoljci za svoje delo ne bodo plačani, četudi bodo imeli (po)krite nekatere stroške. Da Evropska komisija od prostovoljcev očitno pričakuje, da bodo prostovoljno opravljali celo nekatere naloge, ki bi jih morale uresničevati EU in njene države članice. »Najverjetneje se vsi strinjamo, da je še kako treba (po)skrbeti za vse tisto, kar je naštela Evropska komisija. Vendar je pri vsem tem sporno, da je Evropska komisija pozabila, da je to predvsem njena naloga in naloga držav članic, da ne more biti nujno odvisna samo od dobre volje mladih prostovoljcev,« je poudarila Jarčeva, ki dvomi, da bi lahko program Ese spodbujal vse večje zaposlovanje in plačano delo. »To je bil namreč že namen sheme Jamstvo za mlade, s katero naj bi odgovorni hoteli zmanjšati brezposelnost mladih.« Še na nekaj je upravičeno opozorila, ko se je odzvala na domnevno fantastično pobudo: »Pripravništvo je (vsaj v Sloveniji) namenjeno predvsem opravljanju reguliranih poklicev, ko je treba za pridobitev strokovnega naziva opraviti pripravništvo. Trajanje pripravništva je zakonsko definirano. Zanimivo pa je, da v Sloveniji, celo ko gre za evropska sredstva, ni dovolj denarja za financiranje plačanih pripravništev. Zakaj ne bi denarja Evropske komisije in posamezne države članice namenili za celostno reševanje pripravništev na področjih, kjer so obvezna? V to se namreč ne vlaga dovolj, zaradi tega pa se mladi znajdejo v težkem položaju.« Aktivistka Sindikata Mladi plus nas je posvarila še pred nečim. Pred tem, da bodo različne projekte Ese lahko vodile »zelo različne organizacije«, nevladne in tudi vladne organizacije ter celo podjetja, zelo različna po velikosti, od majhnih nevladnih organizacij, ki delujejo na ravni lokalne skupnosti, skratka, do velikih multinacionalk. Prav ste prebrali: tudi multinacionalke naj bi bile med tistimi, ki bodo bdeli nad solidarnostnimi projekti, v katere se bodo vključevali mladi evropski prostovoljci. Kako? Kaj to pomeni? Da bodo tudi multinacionalke za nekatere solidarnostne projekte lahko črpale denar, ki je bil doslej namenjen za financiranje programov Erasmus+ in Evropa za državljane?
| Tudi Zver je opazil past Stalni poročevalec za Erasmus+ in vodja slovenske delegacije poslancev Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver je članice in člane odbora za kulturo in izobraževanje pozval, naj nikar ne podprejo zamisli, da bi se na novo ustanovljena Evropska solidarnostna enota (Ese) financirala kar z denarjem programov Erasmus+ in Evropa za državljane. V poročilu o izvajanju Uredbe številka 1288/2013 o uvedbi programa Erasmus+, ki ga je prav on pripravil, prav tako piše, da potenciali programa Erasmus+, ki se kažejo v velikem številu prijav, že zdaj močno presegajo razpoložljiva sredstva zanj. V nekaterih delih programa zato zavrnejo kar tri četrtine projektov, čeprav so kakovostni, ker zanje preprosto ni dovolj denarja. Kaže, da bodo v kratkem celo multinacionalke za solidarnostne projekte lahko črpale denar, ki je bil namenjen le za programe Erasmus+. |
