LJUBLJANA – Vlada je na maratonski seji, ki je na Brdu pri Kranju trajala skoraj 20 ur, sprejela razrez proračunskih odhodkov za pripravo predlogov proračunov za 2016 in 2017. Razrez je oblikovan programsko, prioritete vlade pa so usmerjene v področja poplavne varnosti, zdravja, izobraževanja, varnosti, sociale, pravosodja in infrastrukture.
Vlada je razpravo o razrezu proračunskih izdatkov za predloga proračunov za leti 2016 in 2017 začela sredi julija, potem ko je junija določila, da bo za 2016 zgornja meja odhodkov znašala 9,272 milijarde evrov, za 2017 pa pri 9,115 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj po denarnem toku v naslednjem letu ne sme presegati 1,95 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2017 pa ne 1,82 odstotka BDP.
Sledila so pogajanja med finančnim ministrom Dušanom Mramorjem in posameznimi ministri, ki so se po neuradnih informacijah nato nadaljevala tudi na tokratni seji, ki se je na Brdu pri Kranju začela v sredo ob 9.30 in se zavlekla globoko v noč. Razprava je bila po neuradnih podatkih STA zavzeta.
Pozivi za povečanje sredstev za policijo in obrambo
Kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom), je predlagani razrez oblikovan programsko, pri čemer so bile prioritete vlade usmerjene v področja poplavne varnosti, zdravja, izobraževanja, varnosti, sociale, infrastrukture in pravosodja. V zadnjih tednih je bilo slišati predvsem pozive k povečanju sredstev za obrambo in policijo.
Proračunski uporabniki v integralnem delu proračuna po navedbah Ukoma večinoma razpolagajo z večjimi pravicami porabe kot v rebalansu letošnjega proračuna. Prioritetna področja bodo tako deležna potrebnih sredstev za izpeljavo zastavljenih programov. A hkrati se vlada zaveda, da bo zaradi dodatnih obveznosti izpeljava programov zelo zahtevna.
Kot je v odzivu v zvezi s proračunskim razrezom za leti 2016 in 2017, ki ga je vlada po maratonski seji sprejela zjutraj, navedel Koprivnikar, je nezadovoljstvo ministrov logično in pričakovano, saj imajo »vsi številne utemeljene potrebe in razvojne načrte, ki so vedno znova omejevani z razpoložljivimi sredstvi«. »Kljub temu pa menim, da bomo ob številnih ukrepih za bolj gospodarno porabo sredstev lahko izvedli program, ki ga načrtujemo, in tekoče zagotavljali storitve, ki so nam naložene,« je pojasnil. Sam je sicer glede na zahtevnost razvojnih projektov ministrstva za javno upravo upal na več sredstev, in sicer tudi zato, ker se zaradi ugodnih gospodarskih kazalnikov povečujejo stroški dela. »Vendar pa moram kot član vlade razumeti javnofinančne zaveze in omejitve, v okviru katerih so dodeljena sredstva realno mogoča,« je dodal. |
Predlog razreza proračunskih odhodkov po predlagateljih finančnih načrtov za integralne postavke je zavezujoč, medtem ko so ostale kategorije odhodkov proračuna predstavljene zgolj informativno v okvirnem razrezu ostalih proračunskih odhodkov, kot so namenska sredstva, sredstva EU in slovenska udeležba pri sofinanciranju iz evropskih sredstev. Te postavke se bodo do končnega sprejema predloga proračunov 2016 in 2017 na vladi še spreminjale.
Proračunski uporabniki imajo sicer do 21. avgusta čas, da pripravijo svoje finančne načrte, vlada pa bo končni predlog proračunov za prihodnji dve leti obravnavala in sprejela predvidoma na seji 17. septembra.
Vlada pri pripravi proračunov sledi ustavni določbi o fiskalnem pravilu in nedavno sprejetem zakonu o izvajanju tega pravila, ki predvideva postopno uravnoteženje prihodkov in izdatkov javnih financ.
Predloga z manjšimi prihodki
Predloga proračunov za 2016 in 2017, kot je že večkrat opozoril minister Mramor, zaznamujeta nižji načrtovani ravni prihodkov, kar je predvsem posledica manjših pričakovanih prihodkov iz evropskega proračuna zaradi prehoda med izvajanjem finančnih obdobij EU za 2007–2013 in 2014–2020 in manjših nedavčnih prihodkov, medtem ko raven davčnih prihodkov v obeh letih raste.
Značilnost predlaganih proračunov je tudi, da nista več usmerjena tako izrazito investicijsko, kot sta bila proračuna za 2014 in predvsem tisti za letos. Raven investicij v teh dveh letih letih je bila namreč izrazito visoka zaradi tega, ker se z letošnjim letom zaključuje obdobje upravičenih stroškov financiranja iz finančne perspektive 2007–2013. Predvidena raven investicijskih odhodkov se tako v naslednjih dveh letih vrača na raven iz leta 2013.
Zaradi višje stopnje zaposlenosti in uvedbe prispevkov na študentsko delo bo v prihodnjih dveh letih potreben tudi nižji transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno, vlada pa se na področjih podpore gospodarstvu nagiba tudi k preusmeritvi nepovratnih subvencij v povratne oblike financiranja.
Po drugi strani se zaradi učinkov napredovanj v javnem sektorju povečuje masa sredstev za plače in prispevke, pri čemer mora vlada končni dogovor o obsegu plač doseči še s sindikati javnega sektorja, zaradi splošne ravni obrestnih mer na svetovnih finančnih trgih bodo nekoliko večji odhodki za obresti, višji kot v rebalansu letošnjega proračuna pa bodo tudi transferji posameznikom in gospodinjstvom.
