Predstavitvena informacija
Slovensko okolje je pravi humus za netransparentno javno naročanje.

Proračunska kolobocija

Objavljeno 20. november 2016 23.36 | Piše: Matej Lahovnik
Ključne besede: komentar

Slovensko okolje je pravi humus za netransparentno javno naročanje.

Proračunska kolobocija

Zadnja proračunska razprava je lepo spustila meglo na razmere v Sloveniji. Vsi so se namreč ukvarjali predvsem s prvim delom proračuna, ki se nanaša na tekoče trošenje države. Z drugim delom, ki se nanaša na finančne naložbe, pa skoraj nihče. Ko gre za zdravstvo, šolstvo, javne uslužbence ali pokojnine, ki se financirajo iz prvega dela proračuna, je bila vlada nepopustljiva in se trdo pogajala za vsak evro. Ko pa pogledamo drugi kapitalski del proračuna, vidimo, da so brez kakršne koli resne razprave namenili več sto milijonov evrov za različne projekte, okrog 300 milijonov je rezerviranih za različne dokapitalizacije, pri čemer bo očitno šlo kakšnih 50 milijonov evrov za razvpito dokapitalizacijo slabe banke, okrog 200 milijonov evrov pa za družbo, ki se ukvarja z drugim tirom in ima trenutno le dva zaposlena.

Ob tem se človek res vpraša, ali je interes državljanov v tej državi podrejen interesom različnih posttranzicijskih omrežij. Navsezadnje je težko razumeti, zakaj vlada, tudi po vseh razkritjih novinarjev glede zlorab pri javnih naročilih, ne ustanovi agencije, ki bi centralizirano in popolnoma transparentno opravljala javna naročila za različne uporabnike in nad katero bi bil strog nadzor. Če ni volje za kaj takega, bi bilo še najbolje, da prosijo katero izmed skandinavskih javnih agencij, da za plačilo opravlja javna naročila tudi za naš javni sektor. Zagotovo bi bilo ceneje kot dopuščanje sedanjega stanja.

Zaradi neučinkovitega pravosodnega pregona gospodarskega kriminala je namreč slovensko okolje pravi humus za netransparentno javno naročanje. Navsezadnje ni bilo nobenega epiloga tudi, ko so novinarji razkrili, kako in komu je odtekal denarni tok. Po eni strani denar iz javnega sektorja pri javnih naročilih odteka v potokih, po drugi pa vlada zateguje pri vsaki dodatni finančni kapljici za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu ali za plače in pokojnine. Vlada bi ravnala precej bolj kredibilno, če bi raje koreniteje posegla v zmanjšanje javne porabe pri javnih naročilih, nepotrebnih subvencijah in finančnih naložbah države. 

Deli s prijatelji