Skoraj tri milijone evrov si je od leta 2010 z avtorskimi in podjemnimi pogodbami razdelilo šestnajst najbolje plačanih vodilnih funkcionarjev na Univerzi v Mariboru, kažejo podatki, ki smo jih pridobili od rektorata. Člani vodstev fakultete mariborske univerze (dekani, prodekani, zaposleni na referatu) so v šestih letih ob plačah skupaj prejeli za 3,9 milijona evrov prek avtorskih in podjemnih pogodb. V tem času je naša druga največja javna univerza najbolje dodatno plačani šestnajsterici izplačala za več kot tri milijone evrov zgolj za osnovne plače. Največje dodatne zaslužke so pobirali funkcionarji na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), ekonomsko-poslovni fakulteti (EF), fakulteti za varnostne vede (FVV) in medicinski fakulteti (MF).
V šestih letih 890 tisočakov
Univerzitetne oblasti smo povprašali po prejemkih vodstev devetnajstih fakultet od leta 2010. Z bruto skoraj pol milijona evrov v šestih letih k osnovni plači je absolutni rekorder po višini dodatnega zaslužka nekdanji dekan FKKT Željko Knez, ki je, sodeč po uradnih podatkih, ki nam jih je posredovala Univerza v Mariboru, k plači vsak mesec v žep v povprečju pospravil 6627 evrov, kar je več, kot je znašala njegova mesečna plača – približno 4221 evrov. Knez je vsemu temu v šestih prištel še skoraj 60 tisočakov za položajne dodatke in delovno uspešnost ter kar 43 tisočakov potnih stroškov doma in v tujini. V šestih letih je javna univerza na njegov račun nakazala približno 890.000 evrov (bruto). Ko smo Kneza prosili za komentar podatkov, ki so jih poslali z univerze, je najprej zanikal, da bi toliko zaslužil. Ko smo mu predočili podatke, ki smo jih pridobili od univerze, je dejal: »Po pridobitvi podatkov o bruto prejemkih od naše finančne službe vam sporočam, da sem od 2010. prejel 16.716,50 evra bruto prihodkov z naslova avtorskih honorarjev – javna služba in 29.464,31 evra bruto prihodkov z naslova podjemnih pogodb. Ti prihodki se v pretežni (morda celotni) meri nanašajo na izvajanje izrednega in doktorskega študija. Z naslova tržne dejavnosti sem na podlagi avtorskih honorarjev prejel 430.964 evrov bruto. Ti prejemki so vezani na delo, opravljeno izključno za zunanje naročnike pri gospodarskih projektih. Torej pri izplačilu teh sredstev ni šlo za porabo javnega denarja.« Koliko ur na dan dela, da mu uspe ob redni profesorski službi in funkcijah na fakulteti še toliko služiti prek pogodb, ni pojasnil. Kakor tudi ne, zakaj potrebuje za posel okrilje javne univerze in tega ne počne prek svojega podjetja.
Očitno je univerzitetni posel Knezovi fakulteti cvetel do leta 2012, saj je tretji po višini dodatnega zaslužka Knezov prodekan Jurij Krope, ki je 222.000 evrov z avtorskimi in podjemnimi pogodbami zaslužil v zgolj treh letih. Krope je tako tri leta vsak mesec k plači 4500 evrov prištel še približno 6200 evrov. Leta 2012 je Krope, zaposlen na javni fakulteti, iz tržne dejavnosti te fakultete v žep prek avtorske pogodbe pospravil 99.708 evrov. Na vprašanja o zaslužkih, ki smo jih posredovali na njegov univerzitetni elektronski naslov, ni odgovoril.
Za potne stroške
134 tisočakov
Nekdanji dekan EF Samo Bobek je v petih letih z avtorskimi in podjemnimi pogodbami zaslužil 300 tisočakov, kar je na mesec pet tisočakov dodatka k plači. Tudi njegov mesečni dodatek je bil v tem času višji od njegove plače. Poleg tega je v tem obdobju zgolj za potne stroške doma in v tujini na račun prejel neverjetnih 134.000 evrov. Bobek, ki je bil tako kot Knez lani tudi tekmec na rektorskih volitvah, se na vprašanja o zaslužkih, poslana na njegov univerzitetni e-mail, ni odzval. Prodekanja Polona Tominc je tudi edina ženska v trinajsterici, zaslužila je slabo polovico šefovega dodatnega zaslužka, 134 tisočakov v petih letih, kar pomeni dodatnih 2237 evrov vsak mesec. Njen prodekanski kolega Damijan Mumel pa še dobrih dvajset tisočakov več, na mesec je k plači prištel 2445 evrov.
Med zaslužkarji tudi politik
Na seznamu najdemo tudi politika. Zdaj poslanec, leta 2014 pa ustanovitelj danes vladajočega SMC Bojan Dobovšek je v petih letih z avtorskimi in podjemnimi pogodbami ob 195 tisočakih plače zaslužil 158 tisočakov, kar pomeni, da je ob 3200 evrih redne plače (brez prevoza in prehrane) vsak mesec v žep pospravil še približno 2600 evrov. Poslanec je ob tem v petih letih pospravil še za več kot 37 tisočakov položajnega dodatka in delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela, kar je dodatnih 616 evrov na mesec. V primerjavi s Knezom Dobovšek zaslužkov ne zanika, a na konkretno vprašanje, koliko ur na dan je delal za vse funkcije, za katere je dobil plačilo, ni odgovoril. Konkretnemu odgovoru se je izognil s pojasnilom: »Fakulteta za varnostne vede je zaradi izjemnega interesa po izrednem študiju izvajala programe kot izredni plačljiv študij v Ljubljani in Mariboru. Prav tako je izvajala nekaj raziskovalnih projektov v okviru EU in v Sloveniji ter program v tujem jeziku za tuje študente. Vse omenjeno smo predavatelji izvajali v imenu in okviru Univerze v Mariboru in FVV po pogodbah ali kot nadobremenitev. Kolikšen del je bil izvajan znotraj naštetih dejavnosti, je razvidno iz dokumentacije na UM in FVV. Na FVV sem bil v funkciji prodekana za študijsko in pozneje za raziskovalno dejavnost. Po pogodbah sem bil tudi organizator in izvajalec različnih konferenc in posvetovanj ter avtor knjig in učbenikov.« Dobovška, ki svoj politični stil gradi na opozarjanju na etiko in je zelo kritičen do profesorske druščine z ljubljanske ekonomske fakultete, ki si je pod današnjim finančnim ministrom Dušanom Mramorjem izplačevala še dodatke za stalno pripravljenost, smo tako vprašali, ali se zaradi lastnih zaslužkov ni glasneje izpostavljal pri aferi honorarji, ki so odnesli ministrico Stanko Setnikar Cankar. Spomnimo, Dobovšek je bil tedaj še strankarski kolega Mira Cerarja, čigar prva šolska ministrica je pred enim letom odstopila zaradi 636.000 evrov avtorskih honorarjev, ki jih je v enajstih letih kot dekanja ljubljanske fakultete za upravo ob plači pospravila v žep. Pravi, da je nekajkrat opozoril, da je problem, da se fakultete sili v tržno dejavnost. Ker je bil njegov FVV pri tem »uspešen, je temu sledil tudi razcvet fakultete, vlaganje v kadre, raziskave in prepoznavnost in seveda se je del sredstev namenil za plačilo tistih, ki so ta izredna predavanja opravili poleg rednega dela po pogodbah. Pri tem sem opozoril, da je problem, če se te dejavnosti izvajajo prek lastnih podjetij in inštitutov, ker se izrablja ime fakultete, ta pa od dejavnosti ne pobere svojega deleža. Poleg tega nimajo od takšnega dela nič ne univerza ne fakultete ter se plača manj davkov.« Dobovšek pravi, da se je zdaj, ko je poslanec, odpovedal vsem univerzitetnim projektom, ohranil je zgolj pedagoško delo v obsegu 40 ur na leto na FVV pri predmetu transnacionalna kriminaliteta.
Dobovškov nekdanji šef, dekan Gorazd Meško, je v šestih letih na funkciji (pet na dekanski in eno na prodekanski), zaslužil 201 tisočaka. Kar je v povprečju 2800 evrov dodatka k plači na mesec. Izjemno dobre dodatke so z avtorskimi in podjemnimi pogodbami zadnjih šest let služili tudi trije vodilni na mariborski medicinski fakulteti. Dekan Ivan Krajnc in prodekana Pavel Skok ter Radovan Hojs so po podatkih, ki so jih posredovali z univerze, dobili v šestih letih skupaj nakazanih 455 tisočakov.
