LJUBLJANA – Na eminentni Gimnaziji Jožeta Plečnika Ljubljana, bivši Šubički, ne potujejo veliko le dijaki, ki so v minulih letih odšli na strokovne ekskurzije na Kitajsko, Novo Zelandijo, v Avstralijo, Kanado in številne druge države, temveč so potovanj deležni tudi profesorji. Kar dve tretjini kolektiva sta že bili na enotedenskem mednarodnem obisku. Profesorji prestižne ljubljanske gimnazije za učinkovito opravljanje svojega dela očitno potrebujejo izobraževanje tudi v eksotičnih državah, kot je na primer Indija. Profesorice angleškega jezika, sociologije, psihologije in šolske svetovalne službe so tako odšle na plačano strokovno izobraževanje v Indijo. Ravnatelj gimnazije Anton Grosek v tem ne vidi nič spornega.
Nove izkušnje?!
»Naša šola ima bogato tradicijo mednarodnega sodelovanja s šolami po Evropi in svetu. To sodelovanje nam v zadnjih 10 letih omogočajo sredstva za projekte Comenius, ki jih prejmemo od EU,« pravi Grosek. »Pred dvema letoma so šle na študijsko potovanje na mednarodno didaktično razstavo in na srečanje v indijske šole štiri priznane profesorice (psihologija, sociologija, angleščina, ŠSS), za katere sem utemeljeno sklepal, da bodo svoje nove izkušnje in znanje prenesle na čim širši krog naših dijakov,« je pojasnil Grosek. Po njegovih besedah je bil strošek obiska večji od 1600 evrov. Kaj to pomeni, večji od 1600 evrov? Pet tisoč, deset tisoč ali 1607 evrov?
Član sveta gimnazije Jurij Jež pa opozarja prav na sporno izobraževanje v tujini na javne stroške: »Davkoplačevalci smo tudi financirali ravnateljevo izobraževanje na Kitajskem in v skandinavskih državah. Prav tako financiramo strokovno izobraževanje.«
Tako se je po njegovih besedah nedavno ravnatelj Anton Grosek v spremstvu žene in treh profesoric mudil v Franciji, kjer so spremljali skupino petih dijakov. Razmerje štirje proti petim bi dalo misliti, da so morda tja peljali dojenčke in ne dijakov.
Ravnatelj sicer pravi, da je v Francijo odšlo osem dijakov na podelitev nagrade za gledališko predstavo. »Moja žena so je je udeležila izključno kot sopotnica in izključno na svoje stroške. Računa za letalsko vozovnico in avtobusni prevoz St. Malo–Pariz je sama predhodno plačala, enako velja tudi za polovico sobe, s tem je znižala stroške šoli za najeti avtobus (– 50 evrov) in prepolovila stroške sobe (– 200 evrov),« je na naša vprašanja odgovoril Grosek. Če prav razumemo, je torej žena odšla na potovanje, da bi znižala stroške šoli?!
Po mnenju Ježa vodstvo na številnih področjih nenamensko troši javna sredstva. Ker šola nima telovadnice, je Grosek pred štirimi let financiral izgradnjo plezalne stene v javnem zavodu, ki se je takrat še imenoval Zavod Tivoli. Za steno je šola odštela več kot 12.000 evrov. »Dijaki v preteklem štiriletnem obdobju pri učnem procesu športne vzgoje plezalne stene v šolskem letu ne uporabijo niti tolikokrat, kot je prstov na eni roki,« opozarja Jež.
Nasprotno pa zatrjuje ravnatelj, ki pravi, da se redno uporablja: »Če kak dijak ni bil tega deležen, bi lahko izrazil željo profesorju, sama obraba kakovostne plezalne stene pa kaže na to, da jo mnogo naših dijakov uporablja in da je bila naložba zelo smiselna.«
Dijakinja ukradla izpit
Poleg porabe sredstev očitno šepa tudi varovanje izpitov. Na gimnaziji je pred kratkim izbruhnila afera, ko se je razvedelo, da je ena izmed dijakinj ukradla izpit. Do njega je prišla kar prek domačega računalnika, saj je njena mati profesorica nemškega jezika na šoli. Govorice o pridobivanju izpita pred uradnim opravljanjem so se po naših informacijah razširile že lani. Za izpit naj bi bila celo postavljena tarifa 100 evrov na razred. Letos je bilo o konkretnem sumu obveščeno tudi vodstvo šole. Ravnatelj Anton Grosek je poudaril, da ga je sama profesorica nemščine obvestila, da je nekdo poskušal prek neznanega e-maila posredovati del testa za 3. letnik. »Tistemu, ki bi se pripravil s pomočjo teh vprašanj, bi omogočil pisati za oceno zadostno,« zatrjuje ravnatelj. Ta njegova izjava pa je v nasprotju s tem, kar je dijakinja zapisala v elektronskem sporočilu ob testu, ki ga hranimo v uredništvu. »Pa plis res pazte d noute mel pol usi sto rešn d not mt kj posumla,« je hči profesorice zapisala v posredovanem testu. Je bil torej ukraden celoten test ali le njegov del?
V šoli so poskušali ugotoviti, ali je kdo vdrl v šolsko omrežje, postopno so izločali možnosti. »Ker je obstajala možnost, da je bil del testa prenesen z domačega računalnika, sem znova imel pogovor s profesorico in jo opozoril na to možnost. Rekel sem ji, da naj prepiše dijakinjo, če se je ta poskus res zgodil,« še zatrjuje Grosek. »Na naslednjem srečanju mi je povedala, da so imeli doma resen pogovor in da je družina izrekla resne vzgojne ukrepe, tudi v povezavi s šolskimi nadstandardnimi aktivnostmi, da pa je prepis prehuda kazen, saj zaradi budnosti šolskega osebja ni prišlo do uporabe dela testa, ker je pravočasno sestavila nov test,« je popustljivost do kolegičine hčerke in seveda tudi do same profesorice pojasnil ravnatelj. Profesorica in njena hči sta jo tako odnesli brez kazni. O prodaji izpitov sicer Grosek ne ve nič. »Če bomo pridobili informacijo o dokazani prodaji testa, bomo sprožili ponovno obravnavo primera,« je še zagotovil.