Prodajajo nam tretjerazredno hrano

VRZDENEC PRI HORJULU – Ko smo zapeljali na dvorišče biodinamične kmetije danes 74-letne Mete Vrhunc, ekonomistke, prevajalke in zlasti kmetovalke na biodinamični kmetiji na Vrzdencu pri Horjulu, je začelo rositi. Vseeno nas je odpeljala do pašnikov, mimogrede zabila dva kovinska zatiča v tla in nanje privezala dve srnasti kozi. Meketajoče črno jagnje, ki ga mati ovca ni sprejela, ji je sledilo v velikem krogu nazaj do hiše. Na njeni 15 hektarov veliki biodinamični kmetiji (9 hektarov gozda) vse kroži in ima vse svoj smisel. Prej ni delala na kmetiji. V Nemčiji je preživela 27 let in dobro poslovala, nekega dne je spoznala filozofijo Rudolfa Steinerja, utemeljitelja sonaravnega, biodinamičnega kmetovanja. In kot pravi, na kmetiji našla svoj notranji mir. Je predsednica Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Vrzdenec in zatrjuje, da so hektarski donosi na biodinamični kmetiji višji kot na konvencionalni.

So naše prababice in pradedje kmetovali biodinamično?
Ne. Biodinamično kmetovanje je delo v skladu s kozmičnimi ritmi in z uporabo Steinerjevih preparatov iz zelišč. Naše babice in dedje so intuitivno čutili dogajanje v kozmosu. Preprosto so vedeli, kdaj kaj posaditi, kdaj posekati drevo in podobno. Pozneje so jim bila v oporo stara kmečka pravila, utemeljena na izkušnjah, to pa še ni biodinamika. V nekem smislu se vračamo k nekdanjim odnosom do stvarstva, toda v spirali na drugi ravni zavedanja.

Dolgih 27 let ste preživeli v Nemčiji. Kje smo po vašem mnenju mi ta trenutek?
40 let za Nemčijo, kar se ozaveščenosti posameznika tiče! Kje so udarne, vztrajne civilne iniciative za varstvo človeka in prihodnost naroda? Poglejte, kakšno tretjerazredno hrano nam prodajajo, kako hitijo z zastrupljanjem zadnje pedi zemlje! To je sistematično iztrebljanje slovenstva.

Kaj je biodinamična kmetija?
Je organizem, kjer ohranjamo vse potenciale življenja; od plodnosti zemlje, zdravja, reproduktivnih sposobnosti rastlin, kjer s pomočjo živali, ki gnojijo zemljo, proizvajamo hrano, ki človeku omogoči nadaljnji razvoj in doseganje smisla. Z načinom, kako hrano pridelujejo danes, zanemarjajo bistveno. Bistvo je nemerljivo. Ni bistvena vaša ali moja telesna teža, višina, ampak kaj v templju človeka biva. Tako je tudi v hrani merljivo, koliko je krompir, hruška ali jabolka težka, ni pa merljivo, koliko zdravja mi lahko prinese. In ni merljivo, koliko potenciala nosi v sebi, da ta krompir lahko sadim 20 let. Ker uradna znanost bistvenega ne zna zajeti, to zanemarja in pri hrani imamo, kar imamo.

Imate ovce, koze, vrt, njive, gozd, vodni vir in dva ribnika ...
Zgodba idealno deluje, če ustvarimo zaprt krogotok. Če delam z zemljo, kot svetuje Steiner, potem so moje rastline zdrave in njihova semena kaljiva. Tako ustvarjam neodvisnost od industrije, trgovine, koncernov ... Konkreten primer: kompost zori eno leto, ko mu dodamo biodinamične preparate. Jeseni je zrel in potresemo ga po vrtu. Spomladi pripravimo zemljo brez dodatnega gnojenja. Zemlje ne obdelujemo globoko in jo odpiramo za setev in sajenje posameznih rastlin samo ob njihovem času. Energije v zemljo pritekajo prek planetov, ki se ritmično gibljejo, najmočneje čutimo to, kar nam posreduje luna. Ritmično se menjajo časi, ko dobimo iz kozmosa energije, ki spodbujajo razvoj korenin, listov, plodu rastline. Spomladi zemljo orjem, frezam, prekopljem na za neko rastlino pravi dan. Etri, energije kozmosa, ki življenje oblikujejo, se v zemljo vtisnejo in vplivajo na rast rastline. To je raziskala Steinerjeva učenka Maria Thun, ki je leta 1962 začela objavljati svoje ugotovitve z napotki v setvenem koledarju.

Ali lahko biodinamično kmetuje nekdo, ki tega ne ve?
Vsekakor. Začetne korake naredimo s setvenim priročnikom, nato pa z izobraževanjem znanje poglabljamo. Vse je odvisno od osebne rasti človeka. Maria Thun je menila, da to dosežeš takrat, ko stopiš pred njivo in začutiš, kaj potrebuje. Kar se zgodi, če je tako, je pravljica: njiva odgovori z večjo plodnostjo. Je pa res, da je treba uporabiti drug instrument, ne intelekt. Ta je pravzaprav človeku sovražen. Za biodinamiko in za bodočnost sploh je treba misliti s srcem. Biodinamična kmetija je dolžnost človeka. Sodoben način proizvodnje hrane je uničevanje človeškega bitja z neverjetno hitrostjo.

Kakšen je hektarski donos na biodinamični kmetiji v primerjavi s konvencionalno?
Donos biodinamike je višji. V številkah: 55 ton korenja na hektar, 40 ton krompirja, osem ton žita, to so nori pridelki. Seveda količina raste z znanjem. Našteti so pridelki na kmetiji Rengo-Hof. Pri tem je na biodinamični kmetiji zemlja iz leta v leto boljša, rastline zdrave, da od pridelka lahko sejemo, ljudje pokajo od zdravja. Pa nas država in stroka ne podpirata. Na biodinamiki nihče ničesar ne zasluži. Po drugi strani v konvencionalnem kmetijstvu v svetu zaradi kemije vsako leto izgubimo 200.000 hektarov najplodnejše zemlje in imamo v Evropi skoraj četrtino zemlje degradirane, vode zastrupljene, vsak dan več ljudi sterilnih in bolnih tako ali drugače. Na tem se služi!

Cena konvencionalne ajdove moke je, denimo, 3 evre, ekološke pa 5 ali 6 evre. Je razlika upravičena, ko ajde sploh ne škropimo.
Je. Slednja ima hranila in energijo, energetski plus za naše zdravje. Ceni konvencionalno pridelane bi morali dodati še ceno škode, ki jo povzroča konvencionalno kmetijstvo okolju in zanamcem. O tem lobisti molčijo. Pomislite na učinkovino iz herbicida roundup glifosat. Uničuje jetra in celične membrane, WHO svari, da verjetno povzroča raka. Baje ni Evropejca, ki v urinu nima glifosata. Pa ga nihče ne prepove. In mi to dovoljujemo in kupujemo in jemo tako pridelana žita in kruh …

Kdaj ste prišli v stik s filozofijo Rudolfa Steinerja?
Ko je bil sin Joža star pet let, je doživel nesrečo, zlomil si je stegnenico in poškodoval hrbtenico. Slednja je bila manjša, toda odločilna. Otrok je postal izredno razdražljiv. Običajni zdravniki za to niso imeli pojasnila. Potem sem bila pri antropozofskem pediatru dr. Wildeju. Ordinacija brez zdravniških inštrumentov, zdravnik brez bele halje. Šel je z roko po otroku in menil: »Vaš otrok ima grbo!« Grbo, sem ga čudno pogledala. »V hrbtenici ima zastoj energije, glava ni dobro prekrvljena. Ne more se odzvati drugače kot bitje v stiski, kolerično ... Sin je dobil antropozofska zdravila, pozneje je obiskoval waldorfsko šolo. Danes je star 38 let, zdrav in izoblikovana osebnost.

Kaj je cilj biodinamičnega kmetovanja?
Vsekakor proizvajati najboljšo hrano po sprejemljivi ceni, s katero se bo človek lahko razvijal naprej.