LJUBLJANA – Težave, ki jih ljudem povzroča kriza, so resne in se povečujejo, a statistični podatki o tveganju revščine v Sloveniji, kot jih je npr. danes objavil statistični urad, niso pridobljeni z najboljšimi kazalci, je dejala Srna Mandič s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Meni, da bi bilo treba uporabiti slovenske in ne evropskih kazalcev.
Če se je stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti lani v primerjavi z letom prej zvišala za 0,3 odstotne točke na 19,6 odstotka, gre v statističnem pogledu le za malenkostno zvečanje, pravi Mandičeva, ki je tudi predstojnica Centra za preučevanje družbene blaginje.
Kako je kriza prizadela srednji sloj?
Na državnem statističnem uradu so med resno materialno prikrajšane osebe uvrstili tiste, ki si zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva ne morejo privoščiti najmanj štirih od devetih dobrin, kot so npr. enotedenske letne počitnice in mesni ali enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan. A to »niso najboljši kazalci za tekoče težave ljudi, ki pa so resne in se povečujejo«, pravi Mandičeva. Pri tem med drugim pogreša raziskave o tem, kako je kriza prizadela celo del srednjega sloja.
»Gre npr. za ljudi, ki imajo službo, ki niso brezposelni, vendar plače ne prejemajo ali pa jo prejmejo z večmesečnim zaostankom. Niti ne dobijo plače niti se ne morejo registrirati kot brezposelne osebe in tako dobiti pomoči,« je opozorila. »Niso niti zaposleni niti brezposelni,« je povzela.
Evropski kazalci tega po njenih besedah ne zajamejo, zato bi potrebovali slovensko raziskavo. Tako opozarja, da takrat, »ko udari revščina«, starši izjemno skrbijo za svoje otroke in jim kupujejo marsikaj, pri sebi pa zelo varčujejo. »Običajno je ženska, mati, tista, ki se odpoveduje,« je dejala. Smiselno bi bilo npr. obravnavati ravnanje te skupine žensk, pravi.
Relativna stopnja tveganja revščine v Sloveniji je bila lani 13,5-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke manj kot leto prej. Stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti pa je znašala 19,6 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke več kot leto prej. Pod pragom tveganja revščine ali pa socialno izključenih je bilo tako lani 392.000 ljudi. Stopnja tveganja revščine v Sloveniji v višini 13,5 odstotka pomeni, da je v Sloveniji živelo pod pragom tveganja revščine približno 271.000 oseb. Če osebam pod pragom tveganja revščine prištejemo 71.000 resno materialno prikrajšanih oseb, ki so nad pragom tveganja revščine, in 50.000 oseb, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo, ki pa niso pod pragom tveganja revščine in resno materialno prikrajšane, pomeni, da je bilo lani pod pragom tveganja revščine ali pa socialno izključenih 392.000 oseb, so sporočili z državnega statističnega urada. Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je lani znašal 7273 evrov. Razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej nižji od 606 evrov na osebo na mesec.Štiričlanska družina z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti vsaj 1273 evrov razpoložljivega neto dohodka na mesec, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa vsaj 909 evrov na mesec, da sta se dvignila nad prag revščine. |
