LJUBLJANA, BRUSELJ, WASHINGTON – Predsednik Evropske komisije dr. Jean-Claude Juncker se je po domnevno tehtnem premisleku in iz njemu znanih razlogov odločil, da bi bilo še najbolje, če bi svojo reformo EU (belo knjigo za EU brez Velike Britanije) predlagal in njene podrobnosti razkril prav včeraj. Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ja. Juncker si, kot je znano, Evropsko unijo v prihodnosti namreč predstavlja kot ožje jedro, ki se prek več koncentričnih krogov širi proti svojim zunanjim mejam. To pa naj bi pomenilo, da bodo države članice morale pohiteti in se v kratkem začeti enakopravno usklajevati o tem, kako izbrati najustreznejši scenarij, na podlagi katerega naj bi postopoma, vendar čim prej uveljavljale, ne zgolj koncept tako imenovane Evrope dveh hitrosti, temveč še najverjetneje kar koncept Evrope več hitrosti. Po meri Junckerja. Nekatere članice bodo, tega smo že vajeni, sicer pri tem usklajevanju bolj enakopravne, druge pa manj. Odvisno od tega, ali se bo smatralo, da spadajo v ožje jedro ali v katerega od koncentričnih krogov. Najboljši koncept med možnimi naj bi predvidoma izbrali še pred koncem leta. Še sreča, da si bele knjige Juncker ni zamislil kot nekakšnega Svetega pisma, temveč le kot podlago za tvorno razpravo brez tabujev.
Vsi ne moremo početi iste stvari
No, Juncker je že konec prejšnjega tedna v svojem govoru, ki ga je naslovil Evropa – vizija prihodnosti, poudaril: »Skupaj nedvomno lahko počnemo in dosežemo veliko več, vendar je že čas, da si nehamo domišljati, da lahko vsi počnemo isto stvar. Stvari se bomo morali odslej lotiti nekoliko drugače.« Sicer pa članice in člani Evropske komisije verjamejo sami sebi, ko Evropejkam in Evropejcem dopovedujejo, da se posamezne države članice pravzaprav že danes lahko izzivov lotevajo z različno intenzivnostjo in različno hitrostjo. Zakaj? Dokaz za to naj bi bilo uresničevanje schengenskega koncepta in prostor znotraj EU brez nadzora na notranjih mejah. Ali pa, točno tako, s celo pretiranim nadzorom na notranjih mejah, ki ga v Bruslju spet in spet odobrijo (podaljšujejo) tistim članicam, ki so, povedano po Junckerjevo, bliže ožjemu jedru EU.
A to še ni vse, predsednik Evropske komisije se je prav tako odločil, da nas bo obiskal takoj po predstavitvi omenjene bele knjige, nas, ja, Slovenke in Slovence. Danes in jutri bo namreč v Sloveniji ter bo posebej za nas spregovoril o prihodnosti Evrope, ki se je znašla v primežu eksistencialne stiske. Slovenski premier dr. Miro Cerar je že napovedal, da bomo pri nas Junckerju skoraj gotovo postavili tudi nekaj manj prijetnih, vendar še kako aktualnih vprašanj, denimo o zaščiti slovenskih interesov, bržda tudi o teranu. O tem pa se Juncker ne bo pogovarjal samo z zdajšnjim slovenskim političnim vrhom, marveč tudi z mladimi. S katerimi mladimi, pa bo, kot vedno ob takšnih happeningih (ob dogodkih, ki so predvsem namenjeni promociji navzočih politikov), posredno določil, uganili ste, isti politični vrh.
Česa pa bi morali biti menda Slovenci posebno veseli? Tega, da je Juncker že vnaprej pojasnil, da prihaja v Slovenijo zato, ker se želi s Slovenci pogovarjati o prihodnosti EU oziroma zato, ker želi ugotoviti, kako si pravzaprav slovenska vlada s predsednikom vlade na čelu in naš predsednik države predstavljata evropsko prihodnost. Mar tega ne bi mogel ugotoviti, če ne bi prišel k nam na dvodnevni obisk?
Bližje jedru?
Kakor koli, v petek se bo predsedniku Evropske komisije v Sloveniji pridružil tudi novi predsednik Evropskega parlamenta, nekdanji Berlusconijev piarovec Antonio Tajani. Pa naj še kdo reče, da nismo Slovenci pomembni. Šalo na stran, očitno imamo Slovenci res kronično amnezijo in se ne spomnimo več, da smo že pred trinajstimi leti in več opozarjali, da Evropa dveh ali več hitrosti ne bi bila dobra ne za nas ne za EU. Tedanji slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je, na primer, januarja 2004 najprej poudaril, zakaj Slovenija ni navdušena nad morebitnim konceptom Evrope dveh hitrosti. Je pa povedal tudi nekaj drugega: da bi EU, če bi se to nekega dne le zgodilo, lahko še kako prav prišlo vedenje o izkušnji, ki smo jo imeli Slovenci v času rajnke Jugoslavije. Da bi bilo takrat za Slovenijo kot članico EU kljub vsemu še najpomembneje, da je zraven (da tudi mi sodelujemo pri novem scenariju), ko bodo hitrejši in boljši lahko hitreje napredovali. Zdaj smo očitno res zraven in podpiramo Junckerja. Tako vsaj vse kaže.
Res pa je tudi, da se je državna sekretarka ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) Darja Bavdaž Kuret predvčerajšnjim med svojim obiskom v ZDA pogovarjala s predstavniki Sveta za nacionalno varnost oziroma ameriškega zunanjega ministrstva. V pogovorih ni samo, kot temu pravimo, izmenjala pogledov glede pomembnejših aktualnih regionalnih zadev in mednarodne varnosti, skupaj s sogovorniki je analizirala tudi dozdajšnje sodelovanje Slovenije z ZDA na bilateralni in multilateralni ravni. Ameriške sogovornike je tako lahko seznanila, kako zelo si želimo sodelovati z ZDA. Nam bo Bela hiša zaradi tega mogoče celo pripravljena pomagati, da bi bili nazadnje med tistimi članicami EU, ki bodo bližje ožjemu jedru in se bodo smele premikati naprej z večjo hitrostjo?
| Kaj pa hitrost migrantov? Poslanec SDS mag. Branko Grims je v vlogi predsednika komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb po zadnji seji tega parlamentarnega telesa, ki je potekala za zaprtimi vrati, saj so na njej obravnavali poročilo o delu in finančnem poslovanju Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sove) za leto 2016 ter program dela Slovenske obveščevalno-varnostne agencije za leto 2017, v izjavi za javnost povedal, da so člani komisije največ pozornosti namenili vprašanju preprečevanja terorističnih tveganj in zagotavljanja varnosti na območju Slovenije. Potrdil je, da varnostni element tudi v načrtu za prihodnje leto ostaja v ospredju, čeprav, glede na zdajšnje stanje v Evropski uniji, ne more biti jasno, kaj vse še bo: »Po ocenah nemških in avstrijskih obveščevalnih služb je trenutno že v gibanju približno 30 milijonov migrantov iz severne Afrike in z Bližnjega vzhoda, in vsi ti si želijo v Evropo.« |
