LJUBLJANA – Urad za varstvo konkurence (UVK) zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja od avgusta lani vodi postopek proti podjetju Pro Plus. Ta pa je, kot je znano, sprožil postopek pri informacijskem poooblaščencu. UVK je po njihovem mnenju kršil določbe o varstvu podatkov. Informacijski pooblaščenec vodi postopek inšpekcijskega nadzora na delom UVK, ki je lani na Pro Plusu med drugim zasegel e-korespondenco, pri čemer so pred zasegom pridobili soglasja imetnikov posameznih e-naslovov.
Zahteva za presojo 29. člena zakona o preprečevanju omejevanja konkurence
Zdaj pa je nastal nov zaplet, poroča časnik Delo. Informacijski pooblaščenec je namreč na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti 29. člena zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki naj bi bil protiustaven. Menijo, da je v neskladju s 37. členom ustave, ki zagotavlja varstvo tajnosti pisem in drugih občil.
Direktor UVK trdi, da je člen usklajen z informacijskim pooblaščencem
Direktor UVK Damjan Matičič je zatrdil, da je bil 29. člen usklajen tudi z informacijskim pooblaščencem. Na vprašanje, ali je bil že kdaj interpretiran kot protiustaven, pa je za Delo povedal: »Nikoli, razen v zadevi Pro Plus.« Dodal je, da so preiskavo na podlagi tega člena izvedli tudi v postopkih v žičničarski, farmacevtski, avtobusni in navsezadnje gradbeni dejavnosti.
Bo postopek proti Pro Plusu ustavljen?
»Če bo ustavno sodišče pritrdilo informacijskemu pooblaščencu, bi to pomenilo, da UVK ne bi mogel več zakonito pridobivati dokazov v postopkih zoper podjetja zaradi usklajenega ravnanja, zlorabe prevladujočega položaja in nepriglašenih koncentracij.« Torej bi morali izločiti dokaze, ki so jih pridobili na Pro Plusu, to pa bi po vsej verjetnosti privedlo do ustavitve postopka.
Razlaga ustavnega sodišča je dobrodošla
Informacijski pooblaščenci preiskujejo šele drugo prijavo proti UVK, prva je k njim romala zaradi uradovega postopka presoje domnevnega kartelnega dogovarjanja trgovcev. Namestnica informacijske pooblaščenke Rosana Lemut-Strle je pojasnila, da si želijo razlago ustavnega sodišča, ki bi jih usmerila pri presoji, ali in kdaj sploh lahko posežejo na področje komunikacijske zasebnosti.
