LJUBLJANA – Poslanci predvolilne koalicije NSi-SLS so v razpuščenem (!) državnem zboru vložili zahtevo za izredno parlamentarno zasedanje o dveh zakonskih novelah, katerih sprejem in uveljavitev bi po prepričanju podpisnikov takšne zahteve zagotovo bila v izrecnem interesu slovenskega gospodarstva. Poslanci obeh opozicijskih strank so predloga zakonov o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini ter zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v parlamentarno proceduro vložili že 17. aprila, pa ne samo to, v prvi obravnavi sta oba bila deležna široke podpore. No, (šele) potem, ko jim je postalo jasno, da se predsednik državnega zbora, veljak SD Janko Veber, zdaj očitno požvižga na njihovo željo po nadaljnji obravnavi obeh novel, so sklenili, da bodo zahtevali še izredno zasedanje. In? Pod zahtevo so se podpisali tudi nekateri poslanci SD! Po mnenju podpisnikov ta hip veljavna ureditev, sprejeta leta 2012, ne zajema dovolj širokega kroga podjetnikov, ki naj bi jim zagotovili poenostavitve in razbremenitve njihovega poslovanja ter zmanjševanje fiksnih stroškov vodenja poslovnih knjig. Zakaj ne? Ker je prvotno določen prihodkovni prag 50.000 evrov prenizek, normirani stroški v višini 70 odstotkov pa ustrezajo zgolj davčnim zavezancem, ki se ukvarjajo z delovno intenzivnimi dejavnostmi.
Obe noveli, ki ju predlagata NSi in SLS, je navdušeno podprla tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki je po razpustitvi državnega zbora vodje vseh parlamentarnih poslanskih skupin celo pozvala, naj spremembe podprejo oziroma jih sprejmejo že na včerajšnji izredni sej in s tem pomagajo gospodarstvu.
Predsednik SLS, evropski poslanec Franc Bogovič, je dejal, da nedemokratično oviranje sprejetja obeh novel, ki si ga privošči Veber, dokazuje, da nekateri, ki bodo med predvolilno kampanjo zagotovo (znova) imeli polna usta lepih besed o tem, češ da je nujno treba spodbujati drobno gospodarstvo, to govorijo le s figo v žepu.
Jasno, lahko se ob tem prav tako vprašamo, ali bodo kaj več sreče od NSi in SLS (več naklonjenosti predsednika državnega zbora in tako imenovane začasne parlamentarne koalicije, ki namerava do volitev predvsem marketinško varovati vlado v odstopu) imeli poslanci SDS, ki so minuli petek v parlamentarno proceduro vložili predlog izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu. Predlog izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu, je pojasnil poslanec SDS mag. Andrej Šircelj, letvico za ciljno zadolženost države postavlja na 45 odstotkov bruto domačega proizvoda, sočasno pa vzpostavlja tudi metodologijo, ki bi Sloveniji omogočila, da svoj primanjkljaj vsako leto zniža za 0,5 odstotka BDP.
Medtem ko sta se premierka v odstopu mag. Alenka Bratušek in kmetijski minister v odstopu mag. Dejan Židan z župani všečno predvolilno dogovorila, da bodo lahko sredstva za enajst okoljskih projektov v glavnem črpali šele iz naslednje finančne perspektive, uresničevanje teh projektov pa kljub temu lahko nadaljevali že zdaj – vlada v odstopu je županom namreč obljubila, da bo vložke njihovih občin še pred izdajo odločb (še pred črpanjem iz naslednje finančne perspektive) štela za dovoljeni strošek – oblastniki v odstopu zavračajo ali ovirajo samo zakone, ki jih predlaga opozicija, čeprav bi lahko presodila tudi drugače, da so pravzaprav nujno potrebni.
V letošnjih prvih petih mesecih si je slovenska država pridelala več kot 707 milijonov evrov primanjkljaja, še lani je v enakem obdobju znašal manj kot 1,14 milijarde evrov in je imel proračun maja lani celo presežek. V državno blagajno se je sicer letos (od januarja do vključno maja) nateklo 17,6 odstotka več kot lani v enakem obdobju. |
