»Kam na dober burger v Ljubljani,« smo se zadnjič spraševali v naši družbi, kjer cenimo predvsem vrhunsko pripravljeno meso na tisoč in en način. Le enemu med nami so ljubše zelenjavne jedi, zato je ob našem vprašanju, ki ga pogosto sliši, potihem zagodrnjal. »A ni tam v Trnovem neka pivnica, kjer radi obrnejo tudi kakšen mesni polpet na žaru in ga vstavijo v doma pečeno bombico? Mislim, da se ji reče Dežela okusov,« se je retorično spraševal eden od možakarjev iz družbe. »Pa pojdimo v Trnovo, v Deželo okusov,« je padla odločitev.
Parkirna uvertura
Nova ureditev Eipprove ulice, ki je sicer prijazna do peš hodečih, dvigne marsikateremu avtomobilistu pritisk. A za dobro pripravljen burger je njihov ljubitelj pripravljen prehoditi tudi puščavo, če je potrebno. In naj že na tem mestu zapišem, da nam tistih nekaj prehojenih korakov do Dežele okusov ni bilo žal. Namreč njihovi burgerji so bili božanski. Vseeno pa imaš občutek, da je mestna oblast s krčenjem že tako redkih parkirišč v tem delu mesta krepko udarila mimo, saj ni bilo ne duha ne sluha od nekoč živahne ulice.
Mlada, inovativna, a izkušena ekipa
Slovenija je sila majhna država in kaj hitro se izkaže, da nekdo iz družbe pozna krčmarja Dežele okusov, Roberta Zgonca, ki si je kljub obilici dela vzel nekaj minut za kratek klepet o Deželi in njeni kulinariki. »Prvotno smo si Deželo okusov zamislili kot pivnico, kjer bi poleg veliko piva postregli še veliko mesa, a kmalu po odprtju so nas gostje začeli ocenjevati kot restavracijo, čeprav tudi to nismo. V bistvu bi naš koncept težko popredalčkali,« pravi naš gostitelj in doda, da so začeli svojo ponudbo kmalu po odprtju počasi nadgrajevati.
Krčmarju Dežele okusov gostinstvo ni tuje, saj je že v mladih letih prevzel vodenje družinske gostilne Štorklja pri ljubljanski porodnišnici, sodeloval pa je tudi pri ustvarjanju Petrolove uspešnice – Kave na poti. Z Deželo okusov je iskal novo tržno nišo in glede na videno, je brez dvoma na pravi poti. Njegova ekipa je mlada in polna dobrih kulinaričnih idej. Ime Dežela okusov pa so izbrali zaradi specifičnosti svoje ponudbe, saj lahko pri njih lahko doživimo okuse Azije, Mehike, Egipta, Kanade in Norveške.
Slovenski pionirji koncepta odprte kuhinje
Naš gostitelj se pohvali, da so maja 2015 kot prvi v Sloveniji uvedli koncept odprte kuhinje, kjer gost spremlja kuharja med pripravo jedi. Prav tako so bili prvi, ki so za pripravo jedi začeli uporabljati legendarne zaprte žare Kamado Joe, žare Green Egg in smokerje. Prisegajo na domače sestavine in tako rekoč vse, kar vam prinesejo na krožniku – pardon, na leseni deski – pripravijo sami. »Sami pečemo svoj kruh, pripravljamo omake, marinade, meso je slovenskega izvora, pridelujemo celo lasten krompir,« pravi Zgonc. Pri peki na žaru uporabljajo izključno bio oglje iz slovenskih gozdov, ki je sicer zelo drago, a pri njegovem gorenju se ne izločajo škodljive substance kot pri industrijskem, nas še poduči sogovornik.
Naravno in sveže
Sveže in naravno sta še dve besedi, ki bi opisali jedi Dežele okusov. Vsa hrana, ki jo postrežejo gostu na lesenih deskah – tudi v tem so bili pionirji na naših tleh pravi naš gostitelj – je pripravljena sveže. Z letošnjim poletje so v ponudbo uvedli še kosila, na katera pa mora gost malček počakati, saj jih kot rečeno pripravljajo sproti za vsakega gosta posebej. »Pri nas vam ne bomo postregli stokrat pregrete hrane, ampak jo bomo pripravili svežo. To pa seveda zahteva nekaj časa za pripravo,« doda Zgonc. O, ja, se splača počakati. Med čakanjem na hrano pa lahko nazdravite s kozarcem piva. Na voljo je prek 50 različnih vrst piva, tudi tista iz domačih in tujih craft pivovarn. Zelo so ponosni tudi na to, da postrežejo s Stieglovim bio nefiltriranim pivom z vsebnostjo pšenice – Stiegel Paracelsus Zwickl. Na tem mestu za vsak slučaj podajmo še opozorilo ministra za zdravje, da pitje alkohola škoduje zdravju.
Lastna pražarna kave
Še eno posebnost ima Dežela okusov – odlično butično kavo, ki jo sami pražijo. Takšna kava je seveda neprimerno boljša od industrijske. »Kavo pražimo počasneje, s postopnim dvigovanjem temperature, zaradi česar se arome kave enakomerno razvijajo. Kupujemo zeleno kavo, 100-odstotno arabiko odlične kakovosti, ki izvira iz ene plantaže (t. i. mono region), ki leži v visokogorju. Takšna kava te ob pravilni pripravi le blago poživi.
Sedi, pet
Med našim klepetom z Robertom Zgoncom so na našo mizo že priromale naročene jedi: dvojni deželni burger z domačim ocvrtim krompirčkom, flat burger z angus govedino, rebrca baby ribs z domačim krompirčkom, shawerma (tradicionalna egipčanska jed iz piščančjega mesa) in vegetarijanski wrap z domačim krompirčkom za našega vegetarijanskega prijatelja. Naj vam zaupamo, da so se zadnjemu ob pogledu na mesne burgerje pocedile sline – očitno Zgončeva ideja o spreobračanju vegetarijancev v Deželi okusov le ni tako iz trte zvita. Če tem okusnim jedem dodamo še dostopne cene, lahko Zgoncu in njegovi ekipi rečemo le: »Sedi, pet!«.
