LJUBLJANA – Brezposelni so že tako v nezavidljivem položaju, njihov položaj pa je le še poslabšal novi pokojninski zakon, ki je precej podražil premijo za prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Po starem zakonu je prispevek znašal nekaj centov manj kot 58 evrov na mesec, po reformi pa se je zvišal na kar 186 evrov, torej se je prispevek povišal za ogromnih 320 odstotkov. Po reformi je namreč najnižja osnova za plačilo prispevkov 60 odstotkov povprečne plače v državi.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se je že zavzela za spremembo pokojninsko reforme, saj so zvišanje uvedli tako rekoč čez noč. ZSSS ministrstvu za delo predlaga, da bi določili daljše prehodno obdobje za prehod na višji znesek.
Državna sekretarka za socialo ZSSS Lučka Böhm je priznala, da so v pogajanjih to določilo spregledali, so pa zdaj opozorili ministrstvo, kjer so jim zagotovili, da bodo več denarja namenili za aktivno politiko zaposlovanja. Po besedah Böhmove so na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) so po njenih besedah že zaznali, da številni izstopajo iz zavarovanja.
Po njenih besedah je bilo decembra lani približno 23.200 ljudi, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje. Med njimi je bilo nekaj tisoč kmetov in nekaj tisoč dolgotrajno brezposelnih.
»Ni pravično, da nekdo z 12-mesečnim vplačilom po 50 evrov pridobi višjo pokojnino ali celo prej izpolni pogoje za upokojitev kot tisti, ki so zaposleni in plačujejo prispevke od svojih bruto plač,« je za Delo pojasnil Peter Pogačar z ministrstva.
Pokojninska reforma je zaostrila tudi upokojitvene pogoje. Starostno se bo po prehodnem obdobju mogoče upokojiti tudi s 60 leti starosti in 40 leti pokojninske dobe, vendar to velja le brez dokupa. Pri dokupu pa so pri upokojitvi s 60 leti določeni odbitki.
