NEW YORK – Slovenski veleposlanik v ZDA Roman Kirn je ob koncu svojega štiriletnega mandata opisal ameriško-slovenske odnose in dejal, da so potrebne nadgradnje na gospodarskem področju, odgovoril pa je tudi na vprašanje o programih nadzora ameriške vlade, pri čemer meni, da nad tem ni treba biti presenečen.
Varen pogovor ni mogoč med štirimi stenami
»Kot veste, sem svojo diplomatsko kariero začel pred 33 leti. Spomnim se svojega prvega zaupnega pogovora z nadrejenim veleposlanikom, ki pa ni bil v prostorih veleposlaništva, ampak sva šla na lahen sprehod v bližnji vrt. Zakaj? Zato, da se bova lahko sproščeno pogovorila o zaupnih temah. Konec koncev, če se želite pogovoriti kaj zaupnega s svojo ženo, boste tudi zaprli okna, da vas ne bodo slišali sosedi,« je na vprašanje, kako prisluškovalna afera, ki jo je razkril pogodbeni analitik Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden, odmeva med diplomati v Washingtonu, z nasmehom odgovoril Kirn.
Vprašanje varnosti
Kirn se zaveda, da države prisluškujejo in zbirajo informacije, s čimer se je treba sprijazniti in se temu ustrezno obnašati. »To nas naj ne preseneča. Preseneča nas seveda lahko obseg in skrivnostnost okrog tega,« je povedal Kirn in dodal, da je treba pri tem vedno paziti, da tovrstni procesi potekajo v skladu z demokratičnimi standardi. »Na načelni ravni se lahko temu čudimo in nasprotujemo, na racionalni ravni pa moramo prepoznati realnost. Vprašanje naše varnosti je postala kategorija, ki verjetno dopušča tudi odmik od nekih vrednot,« je dejal.
Odnosi nespremenjeni
Na vprašanje, kako so se odnosi med ZDA in Slovenijo v zadnjih štirih letih spremenili, je Kirn odgovoril, da je pomembno to, da se ni nič spremenilo. »To pomeni, da so odnosi stabilni, zanesljivi in predvidljivi. V preteklih letih smo živeli v intervalih visokih ponudb in povpraševanj predvsem naših do ZDA,« je dejal Kirn in menil, da so velike teme, pri katerih je Amerika igrala ključno vlogo, kot je vključevanje Slovenije v zvezo Nato, končali. »Ko sem odhajal pred štirimi leti v Washington, sem se zavedal, da je treba naše odnose spraviti v stalnico vzpona. To pa mislim, da je predvsem ekonomija,« je dejal Kirn.
»Za to sem delal štiri leta, ker v Sloveniji velikokrat pozabljamo, da Amerika ni samo globalna politična velesila, ampak je globalna sila v ekonomiji, inovacijah in znanosti. Na teh področjih lahko Slovenija veliko ponudi. Popotnica mojemu nasledniku naj bo, da se osredotoča na te stvari in doseže večje konkretne rezultate,« je dejal Kirn.
Amerika se čuti odgovorna za vsak košček sveta
Slovenija je bila za Washington nekaj časa koristna kot dober poznavalec Balkana, vendar pa Kirn meni, da ne gre le za to. »V Washingtonu za vsakim vogalom najdete vrhunske eksperte. Amerika ima ekspertov za Balkan, kolikor si želite. Ampak potrebuje zanesljive zaveznike in prijatelje, s katerimi lahko skupaj dela pri projektih. Amerika se dobesedno čuti odgovorna za vsak košček sveta in pripravljenost Slovenije, da skupaj z Ameriko realizira projekte, pomeni kakovost naših odnosov.«
»Ne smemo zanemariti dejstva, da Amerika ostaja globalna sila, da je glavni partner EU. Slovenija mora tudi v prihodnje ZDA in transatlantskim odnosom posvečati vso dolžno pozornost. Ob tem pa skrbeti za nadgradnjo dvostranskih odnosov, to pa vključuje gospodarstvo, znanost, tehnologijo, inovacije. Obžalujem, da nam ni uspelo, da bi kot država bolj podprli napore naših mladih novih podjetnikov v Silicijevi dolini. To je eno od področij, kjer bi se morala Slovenija bolj angažirati, ker ima prihodnost samo v dodatni vrednosti, v znanju in sposobnostih.«
Nazaj v New York?
Slovenija je lani zaprla generalni konzulat v New Yorku, kar Kirn obžaluje. »Ni tragično, da smo ga morali zapreti. To je seveda slabo, vendar pa ni nujno, da je zgodba končana. Ko bomo dejansko spoznali, da imamo v New Yorku interese, in jaz trdno verjamem, da jih imamo, kajti New York je središče finančnega, kulturnega in v zadnjih letih tudi inovativnega sveta, ni razlogov, da se ne bi vrnili z jasnejšo vizijo, kaj dejansko hočemo z New Yorkom – ko nam bodo seveda to spet dopuščale finančne okoliščine.«
Ena od možnih rešitev je bila ustanovitev častnega konzulata v New Yorku, ki ga država še ni našla. »New York je precej zahtevno mesto, zato moramo premišljeno najti kandidata, ki bo ustrezal pričakovanjem Ljubljane in slovenske skupnosti v mestu in okolici. Mislim pa, da si ta dva procesa – vrnitev uradne Slovenije v New York in odpiranje častnega konzulata – ne nasprotujeta,« je povedal Kirn.
Napoved: Po Mussomeliju karierni veleposlanik
Iz Ljubljane se kmalu poslavlja tudi veleposlanik ZDA Joseph Mussomeli, na katerega je Slovenija pred leti čakala malce dlje časa. Kirn pravi, da postopki za njegovega naslednika že tečejo. »Obstaja negotovost glede dinamike teh procesov, ampak to je stvar interne ameriške politike, česar si ne smemo razlagati kot takšen ali drugačen odnos Amerike do Slovenije. Kolikor vem, so v Washingtonu predvideli naslednjega veleposlanika, ki naj bi bil karierni diplomat. Koliko časa bodo postopki trajali, pa ni več odvisno niti od administracije,« je povedal Kirn, ki o imenih ni hotel govoriti.