LJUBLJANA – Kmetijsko ministrstvo izrecno nasprotuje sprejemu delegirane uredbe komisije, ki bi Hrvaški odobrila izjemo pri uporabi imena teran. Ob tem poudarja, da dokumenti, ki jih je hrvaško ministrstvo za kmetijstvo nedavno objavilo na svoji spletni strani, potrjujejo dejstvo, da hrvaška vloga za dodelitev izjeme za označevanje sorte vinske trte teran ni bila uradno vložena pred vstopom Hrvaške v EU.
Med pripombami je ministrstvo izpostavilo netransparentnost in kršitev postopkovnih pravil pri pripravi akta, zavajanje potrošnikov, pomanjkanje ocene učinka odobritve izjeme Hrvaški, legaliziranje nezakonitih praks in neresnične navedbe. Na ministrstvu pravijo, da je v zadnjih več kot dveh letih je kmetijsko ministrstvo komisiji posredovalo celo vrsto vsebinskih in postopkovnih dejstev in razlogov, ki govorijo proti sprejemu delegiranega akta, do katerih pa se komisija nikoli ni konkretizirano opredelila.
Ministrstvo ostro
Hkrati iz dokumentov, ki jih je Hrvaška pošiljala komisiji in ki jih je hrvaško ministrstvo za kmetijstvo nedavno objavilo na svoji spletni strani sledi, da Hrvaška v času pred pristopom ni zahtevala vključitve izjeme za sorto vinske trte teran na ta seznam. »Enostransko sprejetje predlaganega akta kljub nasprotovanju države članice, ki je nosilka zaščite, pomeni podelitev pravice do uporabe imena sorte vinske trte, ki je sozvočnica zaščiteni označbi porekla, s tem pa bi se de facto izničila že obstoječa zaščitena označba porekla in bi se celo legaliziralo obstoječe nezakonito označevanje proizvodov in kršitev pravnega reda EU,« so zapisali na ministrstvu.
Predlog delegiranega akta, ki je od marca objavljen na spletni strani komisije, se vsebinsko bistveno razlikuje od predloga akta, ki je bil obravnavan na seji strokovne skupine 24. januarja letos. Na ministrstvu so prepričani, da komisija pri tem ni spoštovala skupnega dogovora institucij EU o boljši pripravi zakonodaje, ker je nacionalnim strokovnjakom odrekla možnost, da podajo svoja stališča o zadnji objavljeni verziji osnutka delegiranega akta. Slednje pomeni hudo kršitev postopkovnih pravil, so opozorili na ministrstvu. S sprejemom takega akta bi pridelovalci v hrvaški Istri na etiketah lahko označevali naziv teran za sorto vinske trte, s čimer bo zagotovo prišlo do zmede in zavajanja potrošnikov glede porekla in kakovosti blaga, kar predstavlja kršitev pravnega reda EU.
Kakšna bo škoda za pridelovalce?
Komisija v obrazložitvenem memorandumu delegiranega akta navaja, da sprejetje tega akta nima finančnih posledic, na ministrstvu pa menijo, da bi bilo treba nedvomno upoštevati tudi oceno vpliva na pridelovalce v Sloveniji in na Hrvaškem. Za Slovenijo bi imela težke ekonomske in socialne učinke, poudarjajo na ministrstvu.
Označevanje hrvaških vin z imenom teran je na ozemlju EU nedvomno prepovedano in nezakonito, zato bi morali hrvaški organi sprejeti vse potrebne korake, da to onemogočijo, so še opozorili na ministrstvu. Izpostavili so tudi, da Hrvaška te obveznosti ne izpolnjuje in ne ukrepa zoper nezakonito uporabo imena teran na svojem ozemlju, niti ne obvešča slovenskih organov o sprejetih ukrepih zoper kršitve. Minister za kmetijstvo Dejan Židan je o poslanih pripombah na predlog delegiranega akta obvestil tudi evropskega komisarja za kmetijstvo Phila Hogana in ga zaradi zagotavljanja transparentnosti in neodvisnosti ponovno prosil, da nepristransko prouči vsa dejstva, ki jih je komisija imela na razpolago v postopku priprave zadevnega delegiranega akta.
Slovenija je v preteklih dveh letih večkrat zahtevala od komisije celovit dostop do navedenih hrvaških dokumentov, s čimer bi se lahko do hrvaških navedb opredelila kot stranka v postopku, a je komisija te zahteve zavračala.
