Princesa se je cvičku zapisala že v otroštvu

TRŠKA GORA – Trška gora, dežela cvička in glasbe – tu so imeli svoje vinske hrame skladatelj Marjan Kozina, virtuoz frajtonarice Lojze Slak in znani harmonikar Henček –, ponuja res čudovit razgled. Pod njo Novo mesto, v ozadju se dvigajo Gorjanci, ob Krki se odpira pogled v ravnino proti Posavju in Hrvaški, če je vreme lepo, lahko od tod vidimo celo najvišje vrhove naše domovine. Trška gora, ena najbolj znanih vinskih goric, navdih številnim umetnikom, je prekrita s skrbno obdelanimi vinogradi in posejana s številnimi zidanicami. In vinogradniki so še kako ponosni, da sta na tej gorici doma že dva kralja cvička, letos, ko Trška gora praznuje, pa so prvič v 43-letni zgodovini društva dobili tudi cvičkovo princeso, 17. princesa je postala Eva Somrak.

Prav letos mineva 880 let, odkar je bila Trška gora prvič omenjena v uradnih listinah. Julija 1135 je ustanovitelj stiškega samostana, oglejski patriarh Peregrin, podpisal ustanovno listino, s katero je samostanu podaril tudi kraj Wingarteh. Ime kraja se je skozi zgodovino spreminjalo v Wimperg, Weinperg in tudi Stadperg. Kot je dokazal zgodovinar Jože M. Grebenc, so bila vse to imena za današnjo Trško goro. Tako jubilej praznuje tudi posestvo Bajnof, takratni Weinhoff z vinsko kletjo, v kateri so kletarili trškogorska vina, najboljša na Dolenjskem, kot je omenjal in hvalil tudi Valvasor.

Na Trški gori, le lučaj od mogočne romarske cerkve Marijinega rojstva, živi 26-letna Eva, nova cvičkova princesa, ki se je še kot otrok v zavetju štirih mogočnih stoletnih lip z vrstniki igrala prince in princese. Njihov grad je bila cerkev in sanjali so, da bodo nekoč tudi sami nosili krono. No, Evi se je želja letos uresničila, na 43. tednu cvička v Kostanjevici na Krki je postala cvičkova princesa.

Njeno življenje je tesno povezano z vinogradništvom. Družina skrbi za manjši vinograd. Sama že od nekaj rada pomaga pri delu v vinogradu in v kleti, na pomoč priskoči tudi drugim iz Društva vinogradnikov Trška gora, na cviček pa se je nanašal celo njen diplomski seminar na biotehniški fakulteti, v katerem je raziskovala njegovo mikrobiološko stabilnost.

»Rada imam cviček, ker je piten, unikaten in zdrav. In ker je poseben, v sebi pa združuje zgodovino, sedanjost in prihodnost tukajšnjih ljudi,« pravi Eva, ki jo veseli, da se vinogradniki vse bolj zavedajo pomena svojega vina, ki je značilen za dolenjsko krajino, hkrati pa želi, da bi se tudi mladi zavedali, kako lepo je, če sami pridelajo svoj cviček. Eva, ki je pred dvema letoma končala magistrski študij, dela za podjetje Presad, kjer nadgrajuje svoje znanje na področju živilstva, saj razvija in raziskuje nove okuse pijač in sirupov.

Aktivna je tudi v Turistično-kulturnem društvu Trškogorsko srce, kjer si prizadeva za večjo prepoznavnost gorice, hkrati pa si v društvu željo, da bi odprli srca vseh, ki radi hodijo na Trško goro. Ta je že od nekdaj dajala ustvarjalni zagon Novomeščanom in je s tem igrala pomembno vlogo v 650-letni zgodovini kraja. Tu so iskali navdih naravoslovec in geolog Ferdinand Seidl, literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar Luka Pintar, glasbeni pedagog in skladatelj Marjan Kozina pa skladatelj, dirigent in igralec Danilo Bučar, ki je napisal tudi opereto Na Trški gori. Tu sta ustvarjala glasbenika Lojze Slak in Henček Burkat, še vedno je ustvarjalen Franc Potočar, lepote Trške gore v verze tke pesnik Jure Murn.

Vinogradniki Trške gore so ponosni na vino, ki ga pridelajo, in ponosni na svoje korenine. Ponosno tudi povedo, da imajo dva ambasadorja cvička, to sta Jože Žura in žal že pokojni Lojze Slak, imajo dva kralja cvička, Marka Cvelbarja in dvakratnega kralja Janeza Colnarja, dali so največ predsednikov Zvezi društev vinogradnikov Dolenjske, organizirali so kar 27 tednov cvička, bili so aktivni pri prizadevanju za zaščito cvička. Manjkala jim je le pika na i, to je princesa, ki so jo dobili prav v jubilejnem letu. In prav obletnica Trške gore, ki so jo slavnostno zaznamovali v petek popoldne, jim bo, kot je prepričan Ivo Kuljaj, ki je skupaj z domačinom Gojmirjem Južničem proučeval zgodovino te gorice, dala nov zagon za turistični razvoj. Sicer pa se vinogradniki ne sramujejo cvičkove kulture, ta jim je bila položena že v zibel, in tudi to je temelj, ki gradi narodno identiteto in našo prihodnost.