Primož Premzl na Dunaju našel Noordungov grob

MARIBOR – Ob letošnjem dnevu mrtvih se je mariborski založnik, domoznanec in vsestranski kulturni ustvarjalec, 49-letni Primož Premzl zanesenjaško odpravil na evangeličanski del dunajskega osrednjega pokopališča Simmering ter na pokrov grobnice družine Rosenberger postavil svečo, položil venec s slovensko tribarvnico z dvojezičnim spominskim trakom in z napisom: »V tem grobu počiva tudi Herman Potočnik Noordung (1892–1929), pionir vesoljske tehnike,« in na zgornjem robu nagrobne plošče s tridimenzionalnimi črkami priložnostno izpisal njegov psevdonim. Čeprav je grob avtorja knjige Problem vožnje po vesolju – raketni motor, ki je z letnico 1929 izšla že leto prej v Berlinu, do avgusta letos veljal za izgubljenega, ga je vztrajnemu raziskovalcu zgodovinskih osebnosti, tako ali drugače povezanih z Mariborom, uspelo odkriti.

Eden od pionirjev raketne in vesoljske tehnike se je 1892. v Pulju rodil štabnemu zdravniku avstrijske vojne mornarice dr. Jožefu Potočniku, rojenemu 1841. v Zgornjem Razborju pri Slovenj Gradcu, in materi Mariji Kokoschinegg, rojeni 1854. v Mariboru. Ker je oče pri triinpetdesetih letih umrl, se je mati 1894. s štirimi otroki, od katerih je imel najmlajši Herman komaj 14 mesecev, preselila v Maribor, kjer je kot vdova po vojnem veteranu dobila najemniško stanovanje v drugem nadstropju 1894. zgrajene poštne palače na vogalu današnjega Slomškovega trga in Poštne ulice.

V Mariboru je živel devet let

Tu je Herman Potočnik končal prvih pet razredov deške osnovne šole in v šolskem letu 1903/1904 odšel v Bad Fischau pri Dunaju na nižjo vojaško realko, nadaljeval na višji v moravskih Hranicah in 1913. končal tehnično-inženirsko vojaško akademijo v Mödlingu ter postal strokovnjak za železniške in mostovne gradnje s činom poročnika. Med prvo svetovno vojno je bil na frontah v Galiciji, Srbiji, Bosni in v letih 1917/1918 na soškem bojišču, kjer je sodeloval pri preboju do reke Piave. Ker je med vojno zbolel za tuberkulozo, so ga s stotniškim činom upokojili. Kljub bolezni pa se je vpisal na visoko tehniško šolo na Dunaju in 1925. postal strojni inženir ter strokovnjak za raketno tehniko. Zaradi šibkega zdravja ni mogel dobiti službe, zato je s skromno pokojnino živel pri bratu Adolfu na Dunaju in se do smrti 1929. posvečal zgolj raziskovanju osvajanja vesolja. Za njegov grob je skrbela bratova žena Ilse, a ko je 1967. zamudila s plačilom najemnine, so ga oddali zdajšnjim najemnikom.

»S temi informacijami, ki nesporno dokazujejo, da je Maribor edini kraj, s katerim je znanstvenikov življenjepis neposredno povezan, sem se poleti namenil na osrednje dunajsko pokopališče Simmering, kjer so v upravi našli vpis imena Herman Potočnik, datum pogreba, številko groba in priimek njegovih zdajšnjih najemnikov. Hkrati je pokopališki uradnik potrdil, da so v njem še vedno Potočnikovi posmrtni ostanki. Ker je samo evangeličanski del skoraj tako velik kot celotno pobreško pokopališče v Mariboru, sem porabil nekaj časa, da sem našel grobnico, v kateri sta pokopana mož in žena s priimkom Haas, medtem ko ni nikjer niti najmanjše sledi o tem, da tu počiva tudi eden od teoretičnih utemeljiteljev vesoljske tehnike, čigar daljnovidne napovedi so se v veliki meri potrdile,« pravi zagnani raziskovalec Primož Premzl, ki je še posebno zadovoljen, da mu je to uspelo prav ob 120-letnici Potočnikovega rojstva, in v isti sapi pripomni, da se vse premalo zavedamo svetovnega pomena te izjemne vizionarske osebnosti, katere znanstvene izsledke so uporabili tako ameriški kot sovjetski strokovnjaki pri osvajanju vesolja in pripravi poleta človeka na Luno.

Učbenik za 
letenje v vesolje

Ključna poglavja njegove knjige Problem vožnje po vesolju – raketni motor, ki jo je izdal pod psevdonimom Hermann Noordung, so v Ameriki prevedli že 1929., v Sovjetski zvezi pa šest let pozneje; v slovenščini je prvič izšla 1986. in ponatis 1999. Ker je v njej, kot navaja največji poznavalec Potočnikovega dela dr. Sandi Sitar, ponudil številne rešitve za vstop človeka v zunajzemeljski prostor, je bila sredi 20. stoletja pravi učbenik za letenje v vesolje. »V njej je na 288 straneh, opremljenih s sto risbami in petimi celostranskimi slikami, razgrnil načrt za prodor v vesoljski prostor ter za preživetje ljudi v njem. Tako v prvem delu obravnava gravitacijo, problematiko njenega premagovanja pri vesoljskih poletih in reakcijo kot primerno načelo za vesoljski pogon; v drugem piše o izstrelitvi, poletu in vrnitvi vesoljske rakete; v tretjem se ukvarja s problemi človekovega bivanja v vesolju, daje izvirne tehnične rešitve teh problemov vse do konstrukcijskih nadrobnosti, opisuje obljudene zemeljske satelite ter razmišlja o znanstveno-tehničnih koristih vesoljske tehnike pa tudi o možnosti izrabe v vojne namene; v zadnjem delu pa opisuje možnosti potovanj k tujim nebesnim telesom,« povzema vsebino enega od temeljnih del s področja vesoljske tehnike ugledni slovenski proučevalec zgodovine znanosti in tehnike.

Zdaj, ko je nesporno potrjeno, da je Maribor edini kraj v Sloveniji, kjer je ta veliki mož vesoljske znanosti prebival del (četrtino) svojega življenja, in ko je ugotovljeno, kje je njegov grob, ohranjevalec mariborske kulturne dediščine Primož Premzl predlaga ekshumacijo in prenos njegovih posmrtnih ostankov na pobreško pokopališče, kjer je pokopana njegova mati, ali pa da se v bližini grobnice na dunajskem osrednjem pokopališču postavi kenotaf. Hkrati se zavzema za postavitev spominske plošče na pročelju zgradbe (v njej je zdaj avstrijsko zvezno ministrstvo za šolstvo, umetnost in kulturo), ki stoji na kraju hiše, v kateri je Herman Potočnik živel na Dunaju in ustvaril svoje monumentalno znanstveno delo. Ob 120-letnici njegovega rojstva pa so v polnem teku priprave na razstavo v Univerzitetni knjižnici v Mariboru, kjer bodo danes predvajali tudi dva dokumentarna filma o tej izjemni osebnosti, ki bi jo mesto ob Dravi, poudarja naš sogovornik, vsekakor moralo izkoristiti za svojo prepoznavnost.