Ob 100. obletnici smrti slovenskega skladatelja Davorina Jenka, avtorja srbske himne, letos v Beogradu prirejajo številne slovesnosti. Na eni izmed njih smo se med množico znanih obrazov, tudi veleposlanika Francija Buta, srečali z zakoncema Simeunović, ki sta (za) vedno povezana s Slovenijo.
Aktivna upokojenca imata urnik, kot bi bila še vedno v službi. Milojka Simeunović je upokojena učiteljica telovadbe, njen mož Miodrag Simeunović nekdanji novinar in urednik. Boljša polovica je kot pevka v Pojoči družbi Društva Slovencev Sava s svojo domovino zelo povezana: »Organizirano se družimo od leta 2001, od začetka 2007. pa je v zboru okrog 20 žensk in stalno nastopamo. Osem nas je takih, ki se družimo tudi v prostem času. Večinoma smo vse Slovenke, razen dveh, a sta poročeni s Slovencema.«
Ljubezen na prvi pogled
Milojka in Miodrag sta se spoznala in zaljubila leta 1966 v Mariboru. Ona je bila v četrtem letniku srednje šole za telesno vzgojo, on je v štajersko prestolnico prišel za bratom Vojislavom, ki je v Ljudskem vrtu igral nogomet (in postal legenda vijoličastih). »Prišel sem igrat nogomet, a sem si poškodoval nogo. Zaradi predčasnega konca kariere nogometaša sem se odločil, da grem k vojakom. Ostal sem v Mariboru in tako sva bila z ženo, ki sem jo takrat poznal eno leto, zelo blizu tudi med vojaščino. Ko sem leta 1968 odslužil, sem odšel naravnost v beograjsko Ekspres Politiko, kjer sem kot novinar delal vse do 1990. Najprej v uredništvu mestne rubrike, nato v športu, na koncu kot glavni in odgovorni urednik,« pripoveduje Miodrag, borec proti režimu Slobodana Miloševića. »Z novo politiko Slobe se nisem strinjal in zato sem bil med prvimi, ki so dvignili glas ter se postavili ob bok Zoranu Đinđiću. Do leta 2000 sem govoril na več kot 100 mitingih po vsej Srbiji in nikoli nisem vedel, ali se bom po govorih vrnil domov k družini. Zgodovinskega 5. oktobra 2000 sem v Beogradu govoril ob štirih zjutraj, ko se je že zbralo okrog milijon ljudi. Čeprav sem bil povabljen, se nisem odločil za politiko in ni mi žal, saj imam za šport zdaj še več časa.«
Milojka, Primorka iz Branika, trikotnika med Ajdovščino, Sežano in Novo Gorico, pove, da sta se zaljubila na prvi pogled. Poročila sta se 29. decembra 1969, 1970. pa sta skupaj zaživela v glavnem mestu Jugoslavije, kjer se je morala najprej naučiti srbskega jezika. »Letos proslavljava 45 let zakona,« je dejala Milojka, ki je zbrala 36 let delovne dobe, večino časa je poučevala na osnovni šoli. Imata sina, 42-letnega Nemanjo, ki je sprva delal kot novinar, pred sedmimi leti pa je naredil načrt za začetek predvajanja TV Sport Klub, tam je zdaj generalni direktor in glavni urednik za območje celotne nekdanje Jugoslavije.
Milojkin brat je znani vinogradnik Milivoj Pavlica iz Branika, sestra Marinka z družino živi v Ljubljani. »Že desetletja se obiskujemo ob družinskih praznikih in organiziramo skupna potovanja po Srbiji, Sloveniji in Evropi. Pogosto prihajamo v Slovenijo, v času trgatve ostanemo več tednov,« pove Milojka.
Gorenjec, ki je napisal srbsko himno Slovenski skladatelj in dirigent Davorin Jenko se je rodil 9. novembra 1835 v Dvorjah. Sprva je pisal le vokalne skladbe, med njimi zborovsko izvedbo na besedilo Simona Jenka Naprej, zastava slave, pozneje pa tudi inštrumentalno in scensko glasbo. Med letoma 1859 in 1862 je bil zborovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju, med letoma 1865 in 1877 pa je vodil Beograjsko pevsko društvo, od 1871. do 1902. je bil dirigent v Narodnem gledališču v Beogradu. Umrl je 1914. v Ljubljani. |
