Ste slišali za nogometnega vratarja, ki je postal nobelovec? Obstaja: francoski pisatelj in filozof alžirskih korenin Albert Camus. Veste za slovenskega reprezentanta z diplomo pravne fakultete? Obstaja: član zlate Katančeve generacije Tonči Žlogar, ki je pisal zgodovino z nastopom na euru 2000.
Morda veste, da ima zvezdnik angleškega Arsenala v rokah izum, vreden 25 milijard evrov? Mathieu Flamini je lastnik edinega podjetja na svetu za množično proizvodnjo posebne kisline, ki naj bi nadomestila nafto! V razvoj ideje in patenta je več kot sedem let vlagal milijone, ki jih je služil z brcanjem žoge. Vsa ta leta, ne da bi za to kdo izvedel.
Zato tudi po tednu, kot je ta, nimate prav nobenega razloga, da bi, samo zaradi nekega Zlatka Zahoviča in Marka Nikolića, nogomet kar tako povezovali s primitivizmom. To ni tekst o glupih fuzbalerjih niti o srbskih šovinistih. Ker neumnost ni omejena na nogometaše in ker sovraštvo do drugačnih močno presega nacionalne okvire. To je tekst o primitivcih.
Za hip nazaj k francoskemu golmanu in nobelovcu. »Vse, kar vem o moški morali in dolžnostih, dolgujem nogometu,« je nekoč zapisal Albert Camus. In ne bi bil presenečen, če je prav v nogometu našel navdih za svojo drugo slavno misel: »Potreba po tem, da imaš vedno prav, je samo znak vulgarnega uma.« Uf, kako je s tem zadel Zahoviča oziroma kot bi to v poznih nočnih urah malo zmedeno zapisal Zlatko: »Uf, kako si me. Uvredio.«
Zlatko namreč res, kot pravi Ibraimi, rad popegla resnico tako, da deluje, kot da ima vedno prav. Toliko poznam nogometno zakulisje. Anekdota izpred sedmih let, ko je postal športni direktor. V določenem trenutku si je za trenerja zaželel Bojana Prašnikarja. Dan po pogovoru, v katerem je ta zavrnil vabilo, je Zahovič nekemu časopisu že javno razlagal, da Prašnikarja ne bo, ker je pohlepen, skratka predrag. Kljub temu da o denarju na tisti kavi sploh nista govorila.
Okej. Imamo torej športnega direktorja NK Maribor, ki ne prenese ugovora in se zato na nacionalni osnovi vulgarno znese nad makedonskim Albancem Agimom Ibraimijem. In imamo trenerja NK Olimpije, ki svojemu daleč najdražjemu igralcu Blessingu Elekeju v afektu reče »črni idiot«. Pomislite, kako zelo primitivno bi bilo zdaj od mene, če bi – sicer povsem točno – zapisal, da imata z Albancem in Nigerijcem težavo dva Srba? Zelo! S tem bi se spustil na njuno raven.
In razplet? Tipičen! Zahovič meni, da je javno opravičilo – ne pa opravičilo Ibraimiju – dovolj, ker bi njegov umik iz kluba itak avtomatično pomenil konec nogometa na Štajerskem. Nikolić pa nekako ni pričakoval, da bi bil lahko zaradi »črnega idiota« kaznovan za rasizem. Kot navijač Olimpije vam rečem: hvala bogu za sedem tekem prepovedi in denarno kazen. Ker ljubljanska in štajerska smetana, zbrana v upravah obeh klubov, ni sposobna nobene kritične distance.
Razumem britanski BBC, da se jim zdi nemogoče, da trener po vsem tem še obdrži službo. Sploh pa ne razumem, zakaj neki se je Slovenija te dni čudila, da sta oba, Zahovič in Nikolić, ostala v sedlu? Si morda ni sama izvolila politikov, ki novinarke obkladajo s prostitutkami (Janša) ali jih pošiljajo na porodniški dopust (Kučan)? Ne, to ni tekst o glupih fuzbalerjih, niti o politikih niti o Srbih ali Slovencih. To je samo tekst o primitivcih in vseh tistih, ki jih prenašajo.
@BJarc Mirko, pa saj nogomet ni nič drugačen od politike. Vsaj od slovenske ne. Dva pola, dve resnici, dve gojišči primitivizma. Seveda niso vsi taki, toda, bolj kot so primitivni, glasnejši so. Tako v nogometu kot v politiki. Ne, to ni tekst o glupih fuzbalerjih, niti o politikih niti o Srbih ali Slovencih.
