INŠPEKCIJA

Primeri goljufij pri izdajanju blagajniških računov

Objavljeno 30. julij 2013 14.21 | Posodobljeno 30. julij 2013 14.21 | Piše: STA, T. L.

Inšpektorji pri izdajanju računov ugotavljajo številne nepravilnosti: med drugim zavezanci izdajajo večkratne kopije originalnega računa ali izdajo nepopoln račun.

"Ocena Slovenije ostaja pri kakovostnem AA, nova pa je opomba, da so obeti slabi – kar se utegne uresničiti, če se proračun ne bo začel odločneje približevati ravnotežju, reforme pa bi še bo

LJUBLJANA – Davčni inšpektorji pri nadzoru blagajniškega poslovanja v zvezi z izpolnjevanjem novih zahtev za računalniške programe in elektronske naprave za izdajanje računov ugotavljajo različne nepravilnosti. Med drugim zavezanci izdajajo večkratne kopije originalnega računa ali izdajo nepopoln račun. Da bi potrošnike poučili o možnih nepravilnostih pri izdaji računov, so konkretne primere nepravilnosti objavili na spletni strani Davčne uprave RS (Durs).

Več kopij originalnega računa namesto novega računa

Kot so danes sporočili z Dursa, so med drugim odkrili, da zavezanci izdajajo večkratne kopije istega originalnega računa. »Če je na prejetem računu naveden čas izdaje računa, ki ne ustreza dejanskemu času izdaje, ali če čas izdaje na računu ni naveden, obstaja verjetnost, da izdajatelj računa izvaja kršitev,« opozarjajo inšpektorji.

Ob tem izpostavljajo, da nekateri zavezanci za opravljeno prodajo blaga ali storitev v istem dnevu izdajo originalni račun le enkrat, in sicer za prvo prodajo takšnih storitev ali blaga tisti dan. Za vse nadaljnje istovrstne prodaje blaga oz. storitev nato izdajajo kopije originalnega računa, čeprav bi morali za vsako storitev izdati nov račun. Zavezanec tako v dnevnem iztržku evidentira le promet na podlagi originalno izdanih računov, medtem ko prodaje na podlagi kopij računov ne evidentira v dnevni iztržek.

Inšpektorji so našli tudi primere, ko zavezanec za prodajo blaga oz. storitev ne izda računa, ampak izda dokument z drugim nazivom – npr. stanje odprte mize. Davčni inšpektorji so ugotovili, da zavezanci takšnih dokumentov ne vključijo v dnevni iztržek in jih ob koncu dneva izbrišejo. »Zavezanec mora za prodano blago ali storitev izdati račun. Na dokumentu mora biti nedvoumno navedeno, da gre za račun,« še poudarjajo inšpektorji.

Pomanjkljivi podatki na računu

Zavezanci tudi izdajajo račune, ki ne vsebujejo podatkov o izdajatelju računa. Na ta način želijo onemogočiti identifikacijo izdajatelja računa in se izogniti morebitnemu inšpekcijskemu nadzoru, če potrošnik račun prek MMS-sporočila posreduje na davčno upravo v kontrolo. Izdani račun mora vsebovati najmanj podatke o imenu in naslovu izdajatelja računa. Če je izdajatelj računa zavezanec za DDV, mora na računu navesti še svojo identifikacijsko številko za DDV, poudarjajo inšpektorji.

Davčna uprava prosi državljane, naj postanejo inšpektorji

Če tudi potrošniki zaznajo podobne nepravilnosti, lahko o tem obvestijo davčno upravo. Pošljejo lahko MMS-sporočilo s fotografijo računa na številko 051 241 241 ali pa prijavo na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Lahko pa tudi podajo ustno prijavo na anonimni telefon 080 3060. Zakonodaja za vse omenjene nepravilnosti predvideva globe za prekrške.

Potrošnik lahko tako Durs obvesti tudi v primeru, ko mu račun za blago ali storitev sploh ni bil izdan.

Durs skupaj s carinsko upravo od 1. julija izvaja povečane dejavnosti na področju gotovinskega poslovanja. Od 15. julija so v teku tudi intenzivni poostreni nadzori nad blagajniškim poslovanjem in trošarinske (carinske) kontrole, ki jih izvajajo ekipe davčnih inšpektorjev in predstavnikov mobilnih carinskih enot. Do konca avgusta bodo opravili okoli 2400 nadzorov.

Deli s prijatelji