LJUBLJANA – Vse napake, ki se dogajajo v zdravstvu, je mogoče predvideti in preprečiti. Tudi primer zdravnika Ivana Radana, ki naj bi več bolnikom skrajšal življenje, bi lahko preprečili, a sistem dela v naših zdravstvenih ustanovah je to dovolil, ocenjuje strokovnjak za varnost v zdravstvu Andrej Robida.
V Sloveniji nimamo predpisov, ki bi za vse zdravstvene ustanove določali neke protokole varnosti, opozarja Robida. »Sistem je dovolil, da se je ta gospod obnašal, kot se je,« poudarja. Varnost bolnikov je znanost, a se tega ne zavedajo ne zdravniki, še manj pa vodstva zdravstvenih ustanov, pravi Robida. Napake se dogajajo, a če se v sistem vpeljejo neka varovala, jih je po njegovih besedah mogoče preprečiti, tako napake kot tudi naklepna dejanja, za kar je verjetno šlo v primeru Radan.
Potrebna je sistemska ureditev na ravni države
Ob tem Robida opozarja, da imajo posamezni zdravstveni zavodi celo že desetletje stare varnostne protokole, a jih večinoma ne izvajajo. Poudarja še, da varnost ni stvar posameznika, posameznega oddelka ali bolnišnice, potrebovali bi sistemsko ureditev za vso državo.
Robida ob tem izpostavlja, da so v primeru Radana tudi posamezne medicinske sestre na oddelku vedele, da je kakšen bolnik dobil prevelik odmerek kalija, a niso nič rekle ali pa so rekle preblago, niso vztrajale. »Nimamo sistema, ki bi pravil, da moraš vztrajati do konca, tudi če gre za tvojega nadrejenega, za nekoga, ki je na hierarhični lestvici nad tabo, da zavaruješ bolnika,« pravi Robida.
Pomembnost timskega dela
Kot problematične vidi tako odnose med zaposlenimi v zdravstvenih ustanovah kot tudi ureditev odgovornosti v primeru zapletov ali napak. V takem primeru bi po njegovem prepričanju morala odgovarjati ustanova, ne pa posameznik. »Timsko delo v zdravstvu je izredno pomembno za zdravje bolnika. Sodelovanje, komunikacijo se da standardizirati, v tujini to že deluje in lahko bi se od njih učili. A pri nas ni zanimanja za to,« ocenjuje Robida. Po njegovem mnenju bo primer Radan sicer spodbudil razprave, kako to izboljšati, a se boji, da se nič ne bo spremenilo.
»V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana bodo te stvari malo uredili, kalija morda ne bo več dobil noben bolnik, a bodo pa še naprej druge napake,« ocenjuje Robida. »Dva zdravnika so odstavili z vodilnih delovnih mest, Radana so odpustili in zanje je stvar rešena. Pa ni tako,« dodaja. Opozarja na še eno organizacijsko napako: »Takega zdravila v velikih odmerkih sploh ne bi smeli imeti prosto na oddelkih. To bi morali imeti samo v lekarnah, kjer bi lahko bili pozorni. V bolnišnicah v tujini so tak ukrep uvedli že pred leti.«
