Primer AB

Primer Alenke Bratušek kaže, kakšna so merila za uspešno kariero pri nas. Pravzaprav ni presenetljivo, da Juncker v njej vidi kandidatko za področje inovativnosti. Gospa je namreč tako pri pisanju svoje magistrske naloge kot tudi pri politični karieri pokazala izjemen smisel za inovacije. Svojevrstna politična inovacija je tudi njeno (samo)imenovanje za komisarsko kandidatko. Kariero Alenke Bratušek sta paradoksalno zaznamovala dva desna politika. Za časa žal že pokojnega Andreja Bajuka je najprej postala direktorica Direktorata za proračun, kar je najvišji uradniški položaj na ministrstvu za finance. Politično desni Jean-Claude Juncker pa jo je predlagal kar za evropsko komisarko. Tudi to dokazuje, da je dama inovativna in zna pridobiti podporo desnih politikov, ko je to treba. Njeno imenovanje lepo ponazarja stanje političnega prostora pri nas. Kar se tiče levice, se mnogi sprašujejo, kakšno kadrovsko selekcijo vodi, da naplavi kot njeno najboljšo kandidatko za komisarko prav Alenko Bratušek. Njeno imenovanje za kandidatko tudi kaže, da politični vpliv slovenske desnice ne sega dosti dlje kot do Karavank. Nad tem bi se morali zamisliti vsi slovenski evroposlanci, ki so del Evropske ljudske stranke in so večinsko na njenem zadnjem kongresu podprli Jean-Clauda Junckerja kot kandidata za šefa Evropske komisije. Nazadnje in nikakor ne najmanj pomembno pa njeno imenovanje za uradno komisarsko kandidatko kaže tudi na skrb vzbujajočo (ne)odločnost in (ne)sposobnost Cerarja. Namesto da bi le-ta po vsem političnem cirkusu udaril po mizi in umaknil vse tri slovenske kandidate ter predlagal novo osebo, ki bi uživala nesporni ugled in podporo v širši slovenski javnosti, ni naredil nič. Cerar je najprej odločno rekel ne, nato manj odločno prepustil odločitev Junckerju in nazadnje neodločno skomignil z rameni. Vprašamo se lahko, kako bo vlekel odločne poteze kot premier, če si že v tej tako preprosti zadevi ne upa ukrepati. Ta primer je lepo pokazal tudi na vprašljiv smisel obstoja sedanje KPK, ki kljub opozorilom njenega bivšega predsednika Draga Kosa ne zmore ali pa si ne upa zavzeti jasnega stališča glede postopka imenovanja Bratuškove za kandidatko. Primer AB je dragocen, saj kaže na negativno kadrovsko selekcijo na levici, nespretnost in izgubljenost na desnici ter neodločnost pri novem predsedniku vlade. Zato je AB pravzaprav carica. Takšna, kot si jo naše Butale tudi zaslužijo.