LJUBLJANA – »Milan Kučan, vabljeni na naše proteste pred sodišče, vabljeni, da poveste, kdaj boste nehali. Koliko časa še? Ali penzija 3220 evrov ni zadosti?« To je bivšega predsednika republike in prvega moža Foruma 21 na dan, ko je ta zasedal v hotelu Union, spraševal član Odbora 2014 in SLS Aleš Primc. Želi si, da bi jim Kučan spregovoril, zato ga je vabil: »Kučan, prid’ ven!«
Kaj zahtevajo Primčevi? 1. Javnost sodniškega dela: iz vseh javno objavljenih sodb mora biti razvidno, kateri sodnice in sodniki so sodili, v primeru kazenskih zadev pa tudi, kateri tožilke in tožilci so sodelovali v postopkih; zagotovitev dejanske javnosti sojenja, vključno s snemanjem in z objavljanjem obravnav (razen v primerih, kjer je zakonsko utemeljena prepoved, npr. sojenja, v katerih sodelujejo mladoletne osebe ipd.), ter dovoljeno fotografiranje sodnic in sodnikov; javnost premoženjskega stanja sodnic, sodnikov, tožilk in tožilcev. 2. Preglednost sodniškega dela: javnost glasovanja v senatih; pregledno javno objavo sodnic in sodnikov ter tožilk in tožilcev, ki so dokazano kršili temeljne človekove pravice in svoboščine; uvedbo postopkov ugotavljanja zlorab v pravosodju.3. Vzpostavitev sistema odgovornosti med funkcionarji v pravosodju: napredovanje sodnic in sodnikov ter tožilk in tožilcev na podlagi javno znanih meril in javno znanih rezultatov dela; sodnice in sodniki ter tožilke in tožilci naj za dokazano zlorabo pravosodne funkcije disciplinsko, finančno in kazensko odgovarjajo. 4. Žrtvam pravosodja morajo ne le država, ampak tudi sodnice in sodniki ter tožilke in tožilci, ki so jim s sodnimi zmotami in z zlorabo pravosodja povzročili krivico, osebno zagotoviti materialno in moralno zadoščenje.5. Vzpostavitev neodvisne preiskave stanja in zlorab v slovenskem pravosodju s strani tujih pravnih strokovnjakov, katerih neodvisnost in strokovna integriteta sta nedvomni. |
Kdaj bo Primc srečen
Primc je sicer zaznal, da Kučan ni najbolj zadovoljen, da je s svojo skupino vzklikal pod oknom dvorane, kjer je Forum 21 razpravljal o EU, a se ni pustil motiti, ampak je Kučanu povedal: »Gospod Kučan, tukaj smo zato, ker moramo biti. Zato, ker kljub temu da živimo v demokraciji, še vedno delate, kot da živimo v totalitarnem sistemu, ker se v tej naši Sloveniji še vedno zlorablja pravosodje, sodstvo, tožilstvo, zato smo tukaj. Milan Kučan, ko se sodstvo, tožilstvo ne bo več zlorabljalo, ne bomo več protestirali, takrat bomo vsi srečni.« Sicer pa je dogodek označil za zgodovinski: »Danes se dogaja zgodovina, danes se Milanu Kučanu dogaja ljudstvo. Prvič se je ljudstvo v zgodovini uprlo Centralnemu komiteju Zveze komunistov Slovenije. Najbolj tragično je, da je tudi po vseh teh letih navidezne slovenske demokracije za to potreben pogum.«
Primc je pojasnil, kaj je lustracija
Sicer pa je Primc pred Hotel Union prinesel peticijo za pravično družbo in državo vladavine prava ter razložil, kaj pomeni lustracija: »Lustracija pomeni, da sodnice in sodniki ter tožilke in tožilci, ki sistematično kratijo temeljne človekove pravice in svoboščine, tega dela ne morejo več opravljati.« Dejal je: »Hočemo demokracijo in državo vladavine prava. Demokracija je predpostaja države vladavine prava, demokracija ne pomeni, da se zapirajo ljudje nekaj dni pred volitvami. Demokracija pomeni spoštovanje volje ljudstva. Demokracija ne pomeni, da parlamentarna večina jemlje mandat tistim, ki jim je ljudstvo dalo mandat. Temelj demokracije pa je država vladavine prava, ki je žal v Sloveniji nimamo, zato smo v Odboru 2014 pripravili peticijo, s katero želimo nagovoriti državljanke in državljane, da se nam pridružijo pri izvedbi resnične države vladavine prava. Stanje v slovenskem pravosodju je eden izmed glavnih vzrokov za moralno, socialno in gospodarsko krizo v Sloveniji ter pomeni glavno oviro za vzpostavitev svobodne, pravične in demokratične družbe. Učinkovitost pravosodja je bistveno manjša kot znaša povprečje v državah članicah Evropske unije, medtem ko so stroški njegovega delovanja bistveno višji od povprečja v državah članicah EU. V obdobju od leta 1999 do vključno z letom 2013 so bile po ugotovitvah Ustavnega sodišča RS človekove pravice in temeljne svoboščine kršene v več kot 600 sodnih primerih. Sodni postopki v mnogih primerih trajajo nerazumno dolgo. Sodniki, ki ne zagotavljajo nepristranskega sojenja in vzbujajo očiten videz pristranskosti, se pogosto ne izločijo iz sodnih postopkov. Zaradi teh in mnogih drugih razlogov je zaupanje v pravosodni sistem v Republiki Sloveniji najmanjše v primerjavi z državami članicami Evropske unije.«
