LJUBLJANA – Katoliška cerkev poleti že tradicionalno opravi premestitve duhovnikov. Po večini minejo potiho, zaplete pa se, ko škof vzame župniji priljubljenega duhovnika – kar pa je praviloma postal z delom za ljudi. Priljubljenosti župnikov škofje očitno ne prenesejo, saj taki – kot tudi nadškof Alojz Uran – namesto nagrade vse prečesto požanjejo kazen. Sliši se ironično, trdijo poznavalci, a je žal tako, da so zasluge župniku najbolj zanesljiva popotnica za odhod. Hudomušneži pristavljajo, da škofje uspešne župnike tako nagrajujejo – z novimi pastoralnimi izzivi ...
Odraz stanja duha v vrhu
Ob premestitvi patra Bogdana Knavsa, gvardijana frančiškanov, ki skrbijo za svetišče Matere božje na Sveti gori pri Gorici, se je kritično oglasil celo katoliško obarvani Novi Glas, tednik Zadruge Goriška Mohorjeva, ko pravi: »Kar se je med verniki in tudi med nevernimi ljudmi na Goriškem in tudi širše šušljalo že več časa, se je torej zgodilo, saj p. Bogdan Knavs odhaja po samo treh letih na Sveti gori. V treh letih je postal izjemno priljubljen med verniki in tudi tistimi, ki se v Cerkvi ne prepoznavajo, a so v njem videli človeka in duhovnega pastirja, ki je združeval, kar je danes redkost.«
Uredništvo je že dlje prejemalo številne klice, razkriva urednik Jurij Paljk, da bodo »gotovo patra Bogdana kaznovali s premestitvijo«, ker je kot edini slovenski duhovnik javno spregovoril o strahotnem finančnem škandalu mariborske nadškofije, »v svojih nastopih je tudi zelo jasno povedal, da je šlo za zmotno, grešno, evangelija nevredno in kaznivo dejanje, ki bi mu moralo slediti javno kesanje vpletenih posameznikov, opravičilo ter poskus poprave velikanske škode, ki so jo vpleteni povzročili številnim posameznikom.«
»Naj bo jasno, vsakega duhovnika in redovnika lahko nadrejeni premestijo,« komentira Paljk. »A premestitev p. Bogdana Knavsa je vsaj 'nehigienska', če že kaj drugega ne v tem trenutku slovenske družbe in stanja duha v vrhu slovenske Cerkve, saj daje vtis, da na Slovenskem in tudi v slovenski Cerkvi zares nihče ne sme javno povedati tistega, kar je vsem na očeh: da je šlo v 'primeru Maribor' za finančni polom neznanskih razsežnosti, ki mu še ni videti konca, saj prav te dni poročajo o polomu ter o odpustitvah osebja v Založbi Mladinska knjiga, za nezaslišan škandal, o katerem je z jasno besedo pred časom kot edini duhovnik spregovoril le p. Bogdan Knavs.«
Z demokracijo ovita izmuzljivost
Bogdan Knavs, ki sam ne želi posebej komentirati svoje premestitve, čeprav zanjo ni dobil potrebnih pojasnil nadrejenih, odhaja v Šiško. Tajnik province frančiškanov br. Janez Papa o tem za Slovenske novice pove: »Red frančiškanov (OFM – ordo fratrum minorum – red manjših bratov) je ena izmed ustanov, ki že od svojega začetka (1209) deluje na demokratičen način. Vsakih šest let se zberejo predstavniki vseh provinc z vsega sveta na generalnem kapitlju, kjer izvolijo generalnega ministra in generalne svetovalce (definitorje). Podobno potem bratje iz posameznih provinc na provincialnih kapitljih vsakih šest let izberejo provincialnega ministra. Vsake tri leta je provincialni kapitelj (pri nas je bil aprila letos, na njem pa je sodeloval tudi omenjeni p. Bogdan Knavs), kjer so izvoljeni svetovalci provincialnega ministra in takrat vse službe bratov ugasnejo, saj sledi obdobje kapitularnega kongresa, ko vodstvo posamezne province razporedi brate po posameznih samostanih glede na potrebe in želje posameznih krajev in bratov.«
Nato preide h konkretnemu: »Tako so bile tudi v preteklem tednu narejene nove razporeditve bratov po posameznih postojankah. 23 bratov bo tako v poletnih mesecih spremenilo kraj delovanja, med njimi tudi omenjeni p. Bogdan Knavs. Potrdim lahko torej, da bo p. Bogdan Knavs premeščen s Svete gore v Šiško. Razlog? Prerazporeditev bratov v provinci.«
Vernikom
zaprli cerkev
Od ustanovitve v letu 2006 v škofiji Murska Sobota ob premestitvah skoraj vsakič završi. Zavrelo je že, ko so odstranili stolnega župnika Martina Horvata, potem ko so ga ljudje izglasovali za Pomurca leta 2008. Zgledno je postoril vse, da je Sobota postala stolno mesto, a namesto nagrade, imenovanja za škofa – kot so očitno naivno pričakovali verniki –, ga je škof Marjan Turnšek poslal na avstrijsko Koroško (Horvat je tam župnijski upravitelj Žitare vasi in Šent Lipša ob Ženeku). Proč sta morala že Horvatov naslednik Ivan Kranjc ter Kranjčev naslednik Tomislav Šantak. Na spletu so vpraševali glede škofijskega vodstva: »Pa ka tej so nenormalni? Komaj se navadi človek na enoga, že ide.« Potem pa resignirano ugotovili: »Sicer pa baukše, ka cerkev v Sobote doj zaprejo, glede na tau ka sakšo leto pope menjavlejo. (Očitno so tu samo nekše mučke.)«
So pa – po čigavem le, kot po škofovem ukazu – aprila cerkev zaprli v Sv. Juriju na Goričkem. Verniki se upravičeno vprašujejo: »Koga le vabijo zvonovi naše cerkve vsako nedeljo, če je ta zaprta? Za vse, ki imamo v sebi vero do Boga, nam je bila maša odvzeta na zelo krut način.«
Zato, ker so se zavzeli za suspendiranega župnika Martina Vöröša, »ki ga cerkveni vrh kleveta, da se je zapil«. Za kazen so jim iz tabernaklja odnesli Najsvetejše, brez česar maše ne sme biti. Otroci naj bi zakrament prvega svetega obhajila prejeli v Gradu. Tja jih bo peljalo le nekaj staršev, drugi hočejo počakati, dokler ne bo prejem spet možen v domači župniji.
Ker je škof Peter Štumpf ignoriral njihova pisma in prošnje, so farani Sv. Jurija že pred več kot mesecem z njim zahtevali pogovor: »Mi, farani Sv. Jurija, se ne bojimo srečanja z njim, ker imamo čisto vest.« Škof molči.
Starši prvoobhajancev so 24. aprila – ker so se akterji krize poskrili – o svojih težavah pisali apostolskemu nunciju Juliuszu Januszu.
Za komentar oziroma izjavo o dogajanjih, ki so povezana z odstavitvijo župnika Martina Vöröša, smo zaprosili škofijski ordinariat v Murski Soboti. V zaprošenem času ni odgovoril – prav nič.