KRANJ – V Prešernovi hiši, slovenskem kulturnem spomeniku, kjer je med letoma 1846 in 1849 prebival naš najpomembnejši pesnik, se je pred slovenskim kulturnim praznikom zgodilo nasilje nad zgodovinsko dediščino. Po naših zanesljivih informacijah so vanjo postavili dodatne stene, delavci pa med izvajanjem del niso zaščitili interierja, zato je predmete, vključno s Prešernovo posteljo, prekrila plast delcev brušenja.
Pričakujejo podrobno poročilo
Z incidentom so seznanjeni v Narodnem muzeju Slovenije, ki je lastnik omenjenih predmetov, a ga dolgoročno posoja Gorenjskemu muzeju. Muzejska svetnica Maja Lozar Štamcar in vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost Darko Knez sta direktorici Gorenjskega muzeja Mariji Ogrin v povezavi s poškodbami muzealij poslala dopis. Pričakujeta, da bodo strokovno čiščenje izpeljali v najkrajšem možnem času, in prav tako pričakujeta, da jim bo poročala o stanju pred postopkom in po njem.
Veliko dela za restavratorje
Lozar Štamcarjeva nam je pojasnila, da ob gradbenem posegu v Prešernovi spominski hiši pohištva žal niso pravočasno umaknili oziroma ga zaščitili, zato je predmete na debelo prekril prah, ki bi lahko škodil površinam. »Ker so z gradbenimi deli v tem primeru prehitevali, pohištvo ni bilo pravočasno zaščiteno ali umaknjeno, zato bodo imeli kranjski restavratorji več dela z njim kot sicer,« je dodala.
Dopis dobila, a o njem »ne ve ničesar«
Ko smo poklicali Ogrinovo in ji povedali, da imamo dokaze o tem, kako zaprašeni so bili predmeti, nam je skopo povedala, da so »urejali muzejsko trgovino in da predmeti niso bili poškodovani ali uničeni«. Ko smo ji omenili dopis, ki ga je prejela od NMZ v zvezi s poškodovanim pohištvom, Ogrinova ni vedela, o katerem govorimo, čeprav ga je po elektronskem sporočilu dobila tudi sama. »Ne vem, kateri. Po telefonu ne morem govoriti o tem, za kateri dopis gre.«
Skrb za Prešernovo pohištvo »Prešernovo pohištvo je solidne kakovosti in je bilo politirano, s tem pa tudi zaščiteno, s šelakom. Do danes je površina dobila svojo patino oziroma naravno stanje, ki da lesu žameten ton in pritajen lesk. Še posebno je dragocena, ker prav avtentična patina da starini vrednost. Pohištvo se samo sproti nežno razprašuje in nič drugega. Najbolje ga je kar najmanj premikati, ker se pri tem hitro poškoduje. Če se v razstavnem prostoru opravljajo gradbena dela, se muzealije zaščiti in umakne ali samo dobro zaščiti,« pravi Maja Lozar Štamcar. |
A težava ne tiči le v zaprašenih Prešernovih predmetih, temveč tudi v pridobitvi soglasja za izvajanje del. Po naših informacijah je projekt menda zasebni, naročila ga je prav Ogrinova in s tem zaobšla javni razpis, prav tako so se dela menda izvajala brez soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Imamo soglasje zavoda za spomeniško varstvo,« je na kratko povedala Ogrinova, vprašanju, ali je bil projekt uvrščen v letni načrt, pa se je izognila.
Prijateljski posel
Direktorica Gorenjskega muzeja je bila z besedami skopa tudi o izvajalcu del. »Bilo jih je več,« je bilo vse, kar nam je povedala, izvajalcev pa v tistem trenutku ni zmogla našteti po telefonu, zato je zahtevala, naj ji pošljemo vprašanje, in obljubila, da bo nanj odgovorila še isti dan. Ker se to ni zgodilo, smo jo poklicali naslednji dan, a na naše klice ni odgovarjala. Končno nam je le sporočila, da je med izvajalci podjetje Amfion. Po informacijah našega vira je Ogrinova, ki je bila kandidatka SDS za županjo Bohinja, omenjeni posel oddala Mirku Brniču Jagru, članu mestnega sveta MOL in svetniku SDS, ki je lastnik podjetja Amfion, d. o. o., Ljubljana. A ker je posel očitno prijateljski, se je Brnič Jager odločil, da se bo raje zavil v molk.
