LJUBLJANA – »Dejstva o resničnih dogodkih in kolaboracijah med drugo svetovno vojno in po njej so še vedno plod raziskovalnega dela in temeljitega luščenja ovojev iz globoko zakopanih arhivov in spominov preživelih prič,« so v izjavi za javnost dan pred evropskim dnevom spomina na žrtve vse totalitarnih in avtoritarnih režimov zapisali v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO).
Komunizma ne moremo presojati bolj milo kot druge režime
Strinjajo se z ugotovitvijo, da je obeleževanje spomina na žrtve totalitarnih režimov še posebej pomembno, kadar upada zaupanje v ustanove pravne države in demokracije. Ne strinjajo se z izjavo ZZB NOB, da obeleževanje tega dne ne more prispevati k umirjanju političnih razmer in da je to le grobo nadaljevanje kulturnega boja in delitve naroda. Prepričani so namreč, da lahko k spravi in civilizirani zavesti vodi le razkrivanje resnic in raziskovanje zgodovinskih dejstev, ki pa jih ne moremo enačiti z boji in delitvami.
»K civilizirani zavesti pa pomembno prispeva eksplicitno priznanje ZZB, da je bil boljševiški/komunistični sistem totalitaren. Vsi totalitarizmi so si seveda med seboj različni, a da bi komunističnega presojali bolj milostno kot druge zato, ker je sodeloval z zahodnimi demokracijami, ne bi zdržalo kritike po načelih vladavine prava; to je tako kot, če bi sodili, da je neki morilec nedolžen, ker se je nekoč družil z nedolžnimi ljudmi,« so zapisali v izjavi.
Izpostavili so še, da ne gre za enačenje totalitarizmov, ampak le za obelodanjanje zgodovinskih dejstev in raziskovanje vseh totalitarnih pojavov v zgodovini in sedanjosti. Pravijo, da se zavedajo, da je prihodnost Evrope in Slovenije odvisna od premagovanja starih ideoloških vzorcev. »Ko se spominjamo žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, negujemo vrednote slovenske osamosvojitve in z njihovo pomočjo krepimo nov koncept ustvarjalnega in sodobnega evropskega slovenstva, v katerem totalitarizmi nimajo azila. Zavzemamo se za ničelno toleranco do totalitarnih in avtoritarnih praks.«
Nujno je priznanje odgovornosti
Evropska poslanka Romana Jordan pa je v izjavi zapisala: »Spravo je mogoče le doseči s priznanjem odgovornosti, prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove. Obžalujem, da v Sloveniji tega še vedno nismo dosegli. Ko pa nam bo to uspelo, bo to uspeh celotne države Slovenije, državljank in državljanov.«
Zapisala je še, da je treba v Sloveniji vprašanje totalitarizmov in kršenja človekovih pravic razrešiti na simbolični in dejanski ravni. Obsoditi je treba kršenje človekovih pravic ne glede na to, v imenu katerega režima, ideologije ali višjega cilja je bilo zagrešeno. Pravi, da je treba tudi prenehati deliti državljane na dobre in slabe. »Če bi spravo resnično že opravili, si predsednik države ne bi mogel privoščiti stavka, da so po vojni pobiti državljani zanj drugorazredna tema oziroma bi moral po taki izjavi nemudoma odstopiti.«
