LJUBLJANA – Slovensko zadružništvo ima več kot 140-letno tradicijo. Zadružna zveza Slovenije združuje 62 kmetijskih in gozdarskih zadrug, ki zaposlujejo 3000 ljudi in ustvarijo 700 milijonov evrov prihodkov na leto. V zadruge je včlanjenih 14.000 kmetij, po mnenju dolgoletnega predsednika zadružne zveze Petra Vriska jih vsaj trikrat toliko z zadrugami poslovno sodeluje pri odkupu kmetijskih proizvodov in oskrbi z repromateriali. Slovenske zadruge odkupijo štiri petine vse kmetijske pridelave za trg, je povedal predsednik Vrisk.
Kako velika je povprečna slovenska kmetijska zadruga?
Povprečna kmetijsko-gozdarska zadruga, članica ZZS, po podatkih za leto 2014 ustvari 10,5 milijona evrov prihodkov, ima 2,7 milijona evrov kapitala, zaposluje 40 delavcev in včlanjuje 211 članov. Slovenske kmetijske zadruge od kmetijskih gospodarstev odkupijo 78 odstotkov vsega slovenskega mleka, 76 odstotkov vina, 83 odstotkov sadja in zelenjave, 41 odstotkov pšenice, 52 odstotkov koruze in 82 odstotkov prašičev, kar je nad povprečjem zadrug EU.
Zadnje čase veliko govorimo o samooskrbi, koliko hrane v resnici pridelamo sami?
Slovenija proizvede več mleka in mlečnih izdelkov, kot jih potrebuje. Perutninskega mesa in jajc pridelamo več, kot ga porabimo, tudi pri govejem mesu smo skoraj 100-odstotni, šepa le pri prašičereji, kjer je oskrba nezadostna (cca. 30-odstotna), kar je posledica večletne krize v panogi, ki traja že vse od leta 2003. Vina proizvedemo več, kot ga potrebujemo, prav tako pridelamo več jabolk. Slovenija pridela 60 odstotkov žita za lastne potrebe, je pa močno odvisna od vremena.
Pri zelenjavi je samooskrba približno 40-odstotna, pri krompirju so globalni trg in izjemno nizke cene krompirja povzročili, da smo s popolne samooskrbe padli pod dve tretjini, ki se spreminja glede na letino in vremenske razmere.
Kakšno perspektivo ima zelenjavarstvo »kjer raste iz zemlje!« v primerjavi s hidroponiko, aeroponiko?
V razmerah krize in glede na strukturo slovenskih kmetij vidimo velike možnosti za pridelavo zelenjave – pogovori potekajo v sklopu zelenjadarske verige. Tu smo zagotovili ustrezne podpore za pridelavo zelenjave v višini 2000 evrov na hektar. Lep primer hidroponične pridelave paradižnika je lušt, ki je bil kljub precej višji ceni zelo iskan tudi v največji sezoni. Tudi majhne kmetije s klasično pridelavo zelenjave lahko zagotavljajo nova delovna mesta.
Kakšna je vizija razvoja kmetijstva v Sloveniji?
Za zadruge in kmete je sprejetje skupne kmetijske politike in programa razvoja podeželja 2014–2020 zelo pomembno. Ohranili smo skoraj enak znesek za kmetijstvo, ki ga bo dobila Slovenija. V sklopu tega programa je za leto 2016 na voljo 146 milijonov evrov, ker znaša stopnja sofinanciranja od 30 do 50 odstotkov, bo celoten investicijski cikel težak do 350 milijonov evrov. Pomembno se mi zdi, da program več spodbud namenja mladim kmetom, tako bomo izboljšali starostno strukturo na kmetijah. Prav tako program pomemben del denarja namenja območjem z omejenimi dejavniki, kmetijsko-okoljskim ukrepom in dobrobiti živali.
Kje so po vašem mnenju neizkoriščene razvojne možnosti slovenskega kmetijstva?
Ob potencialu pridelave zelenjave je Slovenija tudi tretja najbolj gozdnata država v Evropi, a les izvažamo kot nepredelano surovino, namesto da bi ga predelali, in tu je veliko priložnosti za nova delovna mesta. Govedoreja in prireja mleka je za naše kmetijstvo in agroživilstvo najpomembnejša panoga. Pomemben člen so tudi mlekarne, ki zaposlujejo več kot 1000 ljudi. Priložnosti so tudi v prašičereji. ZZS je že leta 2003 pripravila vse za povezovanje prašičerejcev pod skupno blagovno znamko Kmečki prašič, ki bi pomenila tudi višjo kakovost prirejenega mesa na kmetijah, vendar odziva ni bilo. V vinogradništvu velike težave povzroča siva ekonomija.
Kaj menite o ekološkem kmetovanju in njegovi vlogi v slovenskem prostoru?
Pridelava ekološke hrane postaja vse pomembnejša, zlasti zaradi spreminjanja navad potrošnikov, življenjskega sloga in zdravega načina življenja. Ekološka živila so zanimiva tudi za pridelovalce, saj imajo na trgu nekoliko višjo ceno. Slovenija ima možnosti za ekološko pridelavo živil, vse več manjših kmetij in tistih, ki kmetujejo na območjih z omejenimi dejavniki za pridelavo, se odloča za preusmeritev v ekološko kmetovanje. Seveda pa potrebujemo tudi konvencionalno pridelavo. Pridelava in trženje ekoloških živil je lahko tudi priložnost za zadruge, tako na primer KGZ Škofja Loka izdeluje ekološki sir, KZ Rače v sodelovanju s KZ Šaleška dolina prideluje ekološko meso in izdelke iz ekološkega mesa.
Lahko v Sloveniji v posebnih razmerah pridelamo dovolj hrane za svoje prebivalce?
Slovensko kmetijstvo bi potrebovalo več pomoči predvsem zaradi geografske omejenosti, saj je 80 odstotkov kmetij na območjih z omejenimi dejavniki za pridelavo, gorskih in hribovitih območjih, imamo majhne kmetije in razdrobljeno posestno strukturo, kar omejuje konkurenčnost slovenskega kmeta v primerjavi z evropskim. Če želimo zagotoviti zadostno pridelavo hrane, je treba omejiti dejavnike, ki vplivajo na trend njenega upadanja. Gre predvsem za zavarovanje kmetijske zemlje za pridelavo hrane in onemogočanje pozidave in druge nekmetijske rabe, hkrati pa je treba s primerno promocijo ozaveščati potrošnika o pomenu lokalno pridelane hrane in njenih prednostih, da bo ta na prodajnih policah posegal po njej. Hkrati moramo izboljšati starostno strukturo prebivalcev na kmetijah. Tu so narejeni prvi koraki z dodatnimi spodbudami za mlade prevzemnike kmetij, saj jih vse več ostaja na kmetijah.
Kaj menite o davčnih blagajnah za kmete in o uveljavitvi pavšala za kmetije in mala podjetja?
Uvedba davčnih blagajn je po prvih mesecih pokazala na vrsto odprtih vprašanj v kmetijstvu in je pogosto nejasna, zato smo že pozvali k spremembi zakonodaje. Pomembno je, da se celovito uredi davčni sistem na področju kmetijstva in se odpravijo anomalije.
Poklic kmet je v Sloveniji na zadnjem mestu priljubljenosti, v Avstriji na drugem, takoj za zdravnikom. Kaj menite o tem?
Danes poklic kmeta ni več tako zaničevan, kot je bil. Kmetijstvo je strateško in ekonomsko pomembno v globalnem okolju pri reševanju svetovnih težav, kot so podnebne spremembe, povečevanje tržnih nihanj, zato samooskrba s hrano ni več samoumevna ampak postaja vse bolj nujna.
Kaj menite o določitvi najnižje odkupne cene za zelenjavo, meso..., če cena pade pod proizvodno ceno (mleko)?
Slovenija je del globalnega trga in cene določa trg, zato administrativno določanje ni mogoče. Cene mleka so padle za 20 odstotkov, močno so padle tudi cene govejega in svinjskega mesa. Negotove politične razmere in uvedba ruskega embarga so povzročile v državah EU veliko škodo, občutila pa jo je najbolj Slovenija, kjer so kmetije majhne, povprečna slovenska kmetija je petkrat manjša od evropske. Pomoč, ki so jo dobili kmetje za mleko in svinjsko meso (2,7 milijona evrov), je bolj simbolična. Se pa že išče rešitve tudi na ravni EU, kako pomagati evropskemu mlečnemu sektorju. Po ukinitvi mlečnih kvot se prireja mleka v EU povečuje, medtem ko odkupne cene mleka padajo.
