Prihodnost lahko gradijo tudi na preteklosti

V Novem mestu so v minulih dneh zaokrožili praznovanja ob 650-letnici ustanovitve mesta. Vojvoda Rudolf IV. Habsburški je namreč z listino 7. aprila 1365 na prostoru, kjer do tedaj ni bilo naselja, ustanovil mesto, ki ga je poimenoval po sebi, Rudolfswerth, a so ga ljudje že od vsega začetka imenovali Novo mesto, ker je bilo v tistem času pač novo. Dolenjska prestolnica je v stoletjih doživela številne vzpone in padce, zgodovina pa razkriva, da mesto na okljuku Krke za poselitev ni postalo zanimivo le po prihodu Rudolfa IV., pač pa že mnogo prej, v prazgodovini.

Dragocenosti v grobovih

»Najstarejše arheološke najdbe segajo v čas nekaj tisoč let pred našim štetjem. Območje je bilo poseljeno tudi od pozne bronaste, starejše in mlajše železne dobe naprej. Sploh v času starejše železne dobe je to območje dobesedno cvetelo. Razmere na prostoru, kjer Krka naredi zavoj, so bile namreč ugodne, tako strateško kot zaradi kmetijstva in strateško pomembne železove rude. Gre za limonitno rudo, ki je v naravi videti kot kamen rjave barve, dejansko pa gre za železovo rudo, ki je na Dolenjskem na površju. Ker ima precej primesi, te znižujejo tališče železa, kar je ljudem v prazgodovini prišlo prav, saj so imeli težave z doseganjem visokih temperatur. Naši predhodniki so rudo znali poiskati, jo pripraviti, znali so narediti peči za taljenje železa, ga staliti in dobiti kovno železo ter ga predelati v izdelke, s katerimi so trgovali,« je dejal Borut Križ, zgodovinar in arheolog Dolenjskega muzeja ter vodja večdesetletnih arheoloških raziskav na Kapiteljski njivi.

V starejši železni dobi so zato predhodniki razmeroma dobro živeli, kar so izkazovali tudi ob smrti. Verjeli so v posmrtno življenje, zato so v grobove prilagali stvari, ki so bile pomembne in dragocene v vsakdanjem življenju pokojnika. V Novem mestu so arheologi začeli izkopavati že konec 19. stoletja, na Kapiteljski njivi pa izkopavanja neprekinjeno potekajo 30 let. Gre za nekaj hektarjev velike površine, na katerih so odkrili že 2000 grobov. »Izkopavanj še zdaleč nismo končali. Žal je dolenjska zemlja izjemno kisla in zato agresivna, izkopavanja so tako v bistvu zavarovalna, da predmete rešimo pred uničenjem. Rezultati so izjemni tudi v evropskem merilu in celo tuji kolegi nam najdbe nekoliko zavidajo. Res pa je, da so predmeti zelo poškodovani in potrebujejo intenzivne restavratorske posege,« je dodal Križ in opozoril, da tudi izjemne pečnice kažejo na ekonomsko moč tukajšnjega prebivalstva v srednjem veku.

Arheološki park

Kapiteljska njiva je eno najpomembnejših prazgodovinskih arheoloških najdišč. Najdbe, med njimi tudi devet bronastih situl ter steklene in jantarne jagode, so zgovoren dokaz, da gre za eno največjih prazgodovinskih nekropol v srednji Evropi, tega pa se domačini vse bolj zavedajo, in če se o bodočem arheološkem parku govori že 12 let, je zdajšnja občinska oblast v njem prepoznala možnost turističnega razvoja. Verjetno še letos bodo na območju prazgodovinskega naselja, ki bi združevalo tri povezana najdišča: kompleks ostankov prazgodovinske naselbine na Marofu in njenih tisočletnih grobišč na Kapiteljski njivi ter sosednjih Mestnih njivah, na območju, velikem nekaj deset hektarjev, začrtali sprehajalne poti s panoji, a načrti so veliko obsežnejši. Šlo naj bi za mestni park z arheološkimi vsebinami, ki bi obsegale rekonstrukcijo vsaj dela prazgodovinskega obzidja in prazgodovinskih stavb, vnovično nasutje mogočnih zemljenih gomil, na ogled bi bile domače živali in poljedelske kulture preteklosti. Projekt, vreden nekaj milijonov evrov, bi občina financirala z evropskimi viri.

»Park bi vključeval še sprejemno-informacijsko središče, kjer bi posredovali vse podatke v zvezi z arheološkimi potmi širšega območja, od Brežic, Trebnjega, Bele krajine ter kočevsko-ribniškega območja, dogovori pa že potekajo z Žumberakom, kjer že imajo naravni park Žumberak Gorjanci. Hkrati bi bil park doživljajski, kar pomeni, da bi obiskovalci lahko tu tudi prespali in občutili razmere, v katerih so živeli naši predhodniki, preizkusili bi se lahko v lončarstvu, kovaštvu in drugih rokodelskih spretnostih, gostinski objekt pa bi postregel s hrano naših prednikov,« je še dodal Borut Križ, ki upa, da čez nekaj let Novo mesto in z njim širša Dolenjska ne bosta znana le po cvičku in Krki, ampak tudi po mestnem parku z arheološkimi vsebinami.