STRASBOURG, LJUBLJANA – Medtem ko je pred slovensko vlado odločanje o sprejetju 46. člena predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki dopušča prosto določanje plač uprav v večinski državni lasti, čemur Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) močno nasprotuje, pa se v malce bolj oddaljenem Strasbourgu pogovarjajo o nasprotnih ukrepih, in sicer vključenosti delavcev v finančne sheme za razdeljevanje dobička.
Po Evropi povečanje interesa za različne oblike udeležbe delavcev
»V zadnjih letih poglabljanja krize, številnih stečajev, plačilnih nesposobnosti in vladne prodaje deležev v podjetjih v državni lasti povsod po Evropi opažamo povečanje interesa za različne oblike udeležbe delavcev in delavk pri upravljanju podjetij in delitvi dobičkov,« sporoča evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš. Na podlagi tega trenda je Evropski parlament pripravil poročilo o vlogi in razvoju finančnih shem, ki delavce vključujejo v upravljanje podjetij, poročilu pa je kot poročevalka v senci v okviru odbora za evropske in monetarne zadeve sledila tudi Kekuševa.
»Število pozitivnih učinkov, ki jih lahko imajo takšni programi tako za delavce kot tudi za sama podjetja, potrjuje, da je ta trend vredno podpreti tudi na evropski ravni. V pogajanjih sem se zavzela za to, da čim prej vzpostavimo neke vrste evropski okvir, ki bi državam članicam pomagal pri opredelitvi vodilnih načel v ozadju takšnih shem, hkrati pa pripomogel k meddržavnemu priznavanju shem lastništva zaposlenih po vsej Evropi. Zdaj je žoga na strani komisije, ki mora pripraviti homogen pravni okvir za sheme vključevanja zaposlenih v upravljanje in razdeljevanje dobička podjetij,« je ob glasovanju povedala Kleva Kekuš.
Ob tem dodaja, da mora biti takšno vključevanje zaposlenih izvedeno na prostovoljni ravni ter da se mora ravnati po načelu enakopravnosti in tako zagotoviti, da so vsem delavcem omogočeni enaki pogoji za vključitev v finančne sheme. Hkrati pa več pozornosti potrebuje tudi davčni vidik takšnih shem, saj so predvsem davčni vzvodi v mnogih primerih ključnega pomena za uspešno sodelovanje zaposlenih.
In medtem v Ljubljani ...
V ZSSS pa so ostro nastopili proti prostemu določanju plač uprav v državnih podjetjih, poroča STA. Dušan Semolič, prvi mož ZSSS, ob tem opozarja, da je čas trenutno najmanj primeren za tovrstne posege v plače uprav v državnih podjetjih.
»Prav v njih se stalno pojavljajo grožnje po zniževanju stroškov dela, vedno se ima v mislih gradnja konkurenčnosti družbe z zniževanjem delavskih plač in se pritiska na odpuščanje delavcev,« je dejal in dodal, da ta sloj, ki vodi to politiko, pričakuje zeleno luč, da si lahko izplačuje plače po mili volji. Semolič je pojasnil, da so se v obdobju 2012–2013 delavske plače znižale za 2,2 odstotka ter da dve tretjini delavcev prejema plače, ki so pod povprečjem.
»Prav sloj, ki bi bil obdarjen s to določbo zakona, pritiska na minimalno plačo, češ da ta znižuje konkurenčnost, da uničuje slovensko gospodarstvo,« je po poročanju agencije še opozoril Semolič.
Za uprave in nadzorne svete javnih delniških družb v času krize več denarja
Izvršni sekretar ZSSS Goran Lukič je spomnil na raziskavo, ki sta jo opravila Združenje nadzornih svetov in družba Deloitte, ki kaže, da so se povprečni bruto prejemki uprav in nadzornih svetov javnih delniških družb od leta 2009 do 2012 zvišali za petino, torej s 388.000 evrov na 470.000 evrov na upravo.
