LJUBLJANA – Medtem ko je bil zadnji dve leti po prihodkih na prvem mestu med notarji Miro Košak, ga je letos z vodilnega mesta izrinila Nada Kumar, kažejo podatki Notarske zbornice Slovenije. Magično mejo milijon evrov prihodkov je leta 2009 uspelo prebiti le Košaku, njegov prihodek leta 2010 je padel pod milijon evrov (980.367,69 evra), lani pa je na račun prejel 'komaj' 802.574,77 evra. In kot kažejo podatki zbornice (lestvico prihodkov notarjev objavljamo tudi v pripetem dokumentu), se prihodki tistih, ki so v zadnjih letih prejemali največ, nižajo, medtem ko se povprečen prihodek na notarsko pisarno viša. Povprečen notariat je tako v letu 2010 ustvaril okoli 275.000 evrov prihodkov na leto, leta 2011 pa 281.456,20 evrov.
Notarka in predsednica Notarske zbornice Slovenije Marjana Tičar Bešter je ob tem povedala, da so nižji prihodki notarskih pisarn posledica trenutne krize: »Definitivno na to vpliva kriza. Nepremičninskih poslov je vse manj, kar pomeni manj overitev in manj kreditov. Kredit naj bi predstavljal kar zajeten del notarjevega dela. In tega je gotovo manj. Trenutno se notarske tarife še niso znižale in so enake kot lani, zato lahko vsa ta znižanja pripišemo posledicam krize.«
Pličanič: Del odgovornosti naj prevzamejo tudi notarji
Se pa prav lahko zgodi, da se bodo prihodki notarjev še znižali. Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič je namreč na aprilskem srečanju s Tičar Bešterjevo izpostavil, da je glede na splošno gospodarsko krizo realno pričakovanje javnosti, da bi se notarska tarifa v posameznih postavkah znižala. Izpostavil je tudi dejstvo, da so notarji nosilci javne službe in s tem soodgovorni za situacijo v Sloveniji ter da morajo tako kot drugi nosilci javnih pooblastil nositi del odgovornosti.
»Ministru smo dali obljubo, da bomo oddali naš predlog znižanja tarif do konca maja, kar smo tudi storili. Minister je seznanjen z našimi pogledi in predlogi, o konkretnih številkah oziroma o vsebini predloga pa ne morem govoriti, dokler se ne pogovoriva,« je odločna Tičar Bešterjeva. Če pogledamo po vrednosti so notarske tarife, denimo za sestavo listin, že zdaj trikrat nižje od sestave listin pri odvetnikih, pri čemer je notarski zapis lahko neposredno izvršljiv, odvetniška listina pa ne, to pa pomeni, da se lahko v primeru zapletov stranka obrne na izvršilno sodišče,« pojasnjuje notarka.
Vračali bodo licence
Tičar Bešterjeva pravi, da se v zbornici zavedajo, da so del javne službe in da razumejo težave 'malih ljudi'. »'Mali ljudje' imajo 'malo premoženje' in nizke notarske tarife. S tem ko tarife nižamo, udarimo tudi 'male notarje'. In obstaja nevarnost, da bo kdo propadel oziroma vrnil licenco, ker se ne bo mogel več preživljati. In če se bo trend nadaljeval, tega ne moremo izključiti. Od leta 2003 ni bilo nobene valorizacije, v letu 2005 so se tarife še razpolovile. Današnje tarife so čisto nekaj drugega kot ob uvedbi notariata. Manjši notarji v manjših mestih, kjer ni toliko gospodarstva, večjih podjetij, nepremičninskega prometa ali v večjih mestih, kot sta Ljubljana in Maribor, kjer je že zelo veliko notarjev, nimajo zelo visokih prihodkov,« pojasnjuje Tičar Bešterjeva.
Notarji nimajo bajnih plač
Notarka zatrjuje, da notarji ne služijo bajnih denarjev. Plačilo notarja naj bi se gibala v rangu plače okrožnega sodnika. In kot izhaja iz lestvice prihodkov notarjev, prihodek približno polovice notarjev dosega višino približno 250.000 evrov. Vprašanje je, ali po odbitku stroškov in plačila davka od dejavnosti, malim notarjem ostane 50.000 evrov, kar naj bi bila primerljiva plača okrožnega sodnika, še dodaja predsednica notarske zbornice.
