AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED

Prihaja zrak s severa, v petek spremembe

Objavljeno 09. avgust 2016 08.30 | Posodobljeno 09. avgust 2016 08.30 | Piše: Andreja Sušnik

Letošnje poletje sicer ni sušno, a za optimalni pridelek morajo kmetje namakati rastlinjake in polja. Da rastlino zalijemo z zadostno, in ne čezmerno količino vode v pravem času, moramo izračunati, koliko je je izhlapelo iz rastline in tal.

Fotografija je simbolična

V vročih dneh in obdobjih brez padavin je treba rastlinam zagotavljati dovolj vode za normalen razvoj. Zalogo v tleh poleg merjenja z instrumenti – merilniki vode v tleh – lahko izračunavamo z vodnobilančnimi modeli.

Napoved

Po prehodu hladne fronte jutri, v sredo, se bo nad našimi kraji znova okrepilo območje visokega zračnega tlaka. Prehodno bo k nam od severa pritekal hladnejši zrak.

Obeti

V četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, nastalo bo nekaj ploh, pihala bo burja. Od petka dalje bo predvidoma več sonca. Sprva bo precej sveže, nato postopno topleje.

Cvetni prah in glive v zraku

V nižinah poteka glavna sezona pojavljanja cvetnega prahu pelina. Zdravstvene težave se lahko pojavijo pri posameznikih, preobčutljivih za ambrozijo in druge košarnice. Cveti koruza, ki jo uvrščamo v družino trav, zato je lahko obremenitev v neposredni bližini njiv večja. Predvsem pa je na območjih, kjer poteka žetev ali košnja, obilica alergenih spor gliv.


Ko rastlina trajno uveni

Merjenje izgub vode je sorazmerno težko in drago, zato so poskušali razviti številne modele, s katerimi bi jih lahko ocenili na podlagi meteoroloških parametrov. IRRFIB, ki je bil razvit na Agenciji RS za okolje, je v poskusno-operativni uporabi v Sloveniji.

Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na izvajanje namakanja, so rastlina, podnebje in tla oziroma vodnozadrževalne lastnosti teh. Te imajo pomembno vlogo pri rastlini dostopni vodi, ki je potrebna za rast in razvoj.

Tla imajo določeno točko nasičenja oziroma poljske kapacitete in točko, ko rastlina trajno uvene, točka venenja.

Med točkama je območje rastlini dostopne vode, vendar je v spodnji polovici tega rezervoarja rastlina v sušnem stresu, čemur se z namakanjem želimo izogniti.

Izguba vode iz rastlin

Evapotranspiracija (ETc), to je izhlapevanje iz rastline in tal, je odvisna od več vremenskih spremenljivk (vlaga zraka, temperatura, sončno obsevanje, veter). Podajamo jo v debelini vodne plasti, ki izhlapi v določenem časovnem obdobju (npr. mm/dan, mm/mesec).

Referenčna evapotranspiracija (ETo) se nanaša na referenčno kulturo, to je 12 cm visoka trava, ki je optimalno oskrbljena z vodo.

Evapotranspiracija ni odvisna le od podnebnih dejavnikov temveč tudi od vrste rastline ter od stopnje njenega razvoja.

Orientacijske podatke referenčne za nekatere lokacije lahko uporabnik dobi na spletnem naslovu ARSO. Če želimo oceniti evapotranspiracijske izgube za druge kulture, moramo poznati faktor rastline (kc), ki je odvisen od razvojne faze rastline, tako da ETo pomnožimo s koeficientom rastline.

Če upoštevamo, ta dejstva, lahko izračunamo ETc, kar pomeni, koliko vode, izraženo v mm/ dan ali v l/m2 na dan, potrebuje rastlina za nemoten razvoj.

Ne namakajmo na recept

Namakanje, ki v praksi še vedno poteka po različnih protokolih, kot na primer po 10 mm vsak drugi dan, na podlagi prstnega odtisa lahko v določenih situacijah dobro oskrbi rastlino z vodo. Lahko pa privede do neugodnih posledic, da rastline namakamo preveč ali premalo, ne da bi se te svoje napake zavedali. Lahko pa se uporabljajo naprave za merjenje vode v tleh (na primer tenziometri). Pri tem je zelo pomembna pravilna vgradnja, saj nepravilnosti v teh fazah ključno vplivajo na uporabnost meritev. Sočasno preverimo količino dežja in napoved.

13. avgust 2003

V večjem delu Slovenije vrhunec vročine v izjemno vročem poletju 2003 in najtoplejše avgustovsko popoldne v zadnjih 100 letih. Najbolj vroče je bilo v Metliki, kjer so izmerili kar 40,5 °C; na Bizeljskem se je segrelo do 39,4 °C, v Mariboru do 38,8 °C, v Murski Soboti in Novem mestu do 38,4 °C, v Celju do 38,1 °C, v Ljubljani do 37,3 °C, v Ratečah do 34,3 °C in v Novi vasi na Blokah do 34,1 °C.

Kako zalivamo papriko

Za učinkovito namakanje moramo slediti vodni bilanci rastline, ki ne sme pasti pod mejo sušnega stresa, upoštevati vremensko napoved ter način namakanja. Tako izračunamo petdnevno napoved, kdaj je treba rastlini dodati namakalno vodo in koliko.

Na primer, paprika ima v polnem razvoju (konec julija, začetek avgusta) kc 1, kar pomeni, da je ETc enak produktu ETo izbranega dne. Potrebujemo le podatek o Eto z ARSO spletne strani.

Primer:

Ocenimo okvirno porabo vode pri papriki (ETc) v Ljubljani na dan, ko je ETo (poraba vode pri travi) enaka 4,0 mm. Ker ima paprika v polnem razvoju koeficient rastline (kc) 1, je izračun naslednji:


ETo × 1 = ETc

4,0 mm × 1 = 4,0 mm


Iz tega sledi, da je treba papriki (v primeru, da v preteklem dnevu ni padlo nič dežja) dodati 4 litre vode na kvadratni meter. Zalivamo zjutraj in ne polivajmo vode po rastlini. Plodovke imajo rade mokre noge, ne glave.

V vročih dneh je ETo lahko tudi več kot 6,0 mm. Spreminja se krajevno in časovno. Preverite izračun na spletni strani ARSO (predalček Agrometeorologija/Vodna bilanca) in količine dežja v preteklem dnevu. Če je dež nadomestil izhlapelo vodo pri papriki, se namakanju lahko za kak dan izognemo.

Kaj lahko storimo na začetku avgusta

Ugotovimo potrebne količine vode za rastline na našem vrtu. 

Deli s prijatelji