V prvih dvajsetih dneh meteorološkega poletja namreč nismo izmerili pričakovanih poletnih temperatur zraka nad 30 ° C, nekaj skokov nad to mejo je bilo ponekod le med 28. in 29. majem. Koledarsko poletje pa je prineslo vroče dni, minuli teden so se najvišje dnevne temperature zraka povzpele nad 32, na Primorskem celo nad 35 ° C.
Vroč dan je v meteorologiji tisti, ko najvišja dnevna temperatura zraka preseže 30 ° C. V prvih vročih dneh se radi spomnimo na pretekla poletja. Zagotovo nam je v spominu ostalo vroče in suho poletje 2003, ki je bilo več kot 3 ° C toplejše od dolgoletnega obdobja 1981–2010.
Leta 2003 je bilo junija ponekod celo več kot 20 vročih dni, kar je največ v obdobju od leta 1961. Podobno vroče je bilo lani in poleti leta 2012. Najbolj suhi pa ostajata leti 2003 in 2013, ko je na ozemlje Slovenije padlo le manj kot 40 odstotkov dolgoletnega povprečja padavin.
Sezonske napovedi kažejo letos na nekoliko toplejše in malo bolj suho poletje od povprečja. Vročina sproža visoko izhlapevanje, vsak dan ponovno izhlapi več kot 5 mm vode na dan. Rastline bodo kljub dežju na začetku junija kmalu potrebovale zalivanje.
Ječmenov čas prihaja
Ozimni ječmen je na stopnjah od mlečne do voščene zrelosti. Stanje je močno odvisno od lokacije. Ponekod, kjer je bilo veliko dežja v pogostih nalivih, je klasje poležano, večinoma so se izprala tudi hranila. Pri poznih sortah je še možno foliarno dognojevanje. To lahko poveča vsebnost beljakovin v zrnju.
Vlažno vreme je marsikje povzročilo tudi napad uši, ki jih je treba zatirati s primernimi insekticidi. Primerna oskrba ječmena pred žetvijo bo osnova za dober pridelek.
Zrno ozimnega ječmena se razlikuje od pšeničnega po obliki in velikosti. Pokrito je in zraslo s plevami. Je rumene, rdečkaste ali rjave barve. Vsebuje ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine ter železo, kalcij in vitamine skupine B. Uporabljamo ga za prehrano, krmo živine ter v pivovarstvu za slad. Največ uporabljamo oluščen ječmen ali ješprenj, nekaj ga meljemo v moko ali predelamo v kosmiče. Moka ne vsebuje lepka in jo moramo mešati s pšenično.
Kako kaže pridelku žita v Evropi
Prve ocene pridelka žita za Evropo Skupnega raziskovalnega centra v Italiji – JRC kažejo, da so bile zadovoljive vremenske razmere za posevke na Madžarskem, v Romuniji in Španiji, neugodne razmere konec maja in na začetku junija pa so ovirale njihov razvoj v zahodni Evropi.
Prve ocene pridelka pšenice kažejo sicer nekoliko podpovprečno letino glede na pridelek lanskega leta (–3,5 %) ter nekoliko večji glede na petletno povprečje (+3,9 %). Ječmena se obeta 0,2 odstotka manj kot lani in 6,3 odstotka manj glede na petletno povprečje. Obeti pridelka pšenice za Slovenijo kažejo rahlo slabšo letino glede na lansko leto (–9,5 %) in petletno povprečje (–8,9 %). Tudi pri ječmenu za Slovenijo kaže na manjši pridelek, 4,1 odstotka glede na lansko sezono in 2,5 odstotka glede na petletno povprečje. ¾
Napoved
V sredo bo sončno in še kakšno stopinjo topleje. V četrtek bo sprva delno jasno. Čez dan se bo od severa delno pooblačilo. Nastajale bodo krajevne padavine, ki bodo bolj pogoste v severni polovici Slovenije. Vmes bodo morda nevihte.
Vremenski obeti od 30. junija do 5. julija
Šibko območje visokega zračnega tlaka nad osrednjo Evropo bo slabelo. V četrtek in petek nas bo od zahoda prešla hladna fronta. Za njo se bo od petka spet krepilo območje visokega zračnega tlaka. V četrtek in petek bodo čez dan ob prehodu vremenske fronte možne plohe in nevihte. Od sobote do torka bo prevladovalo večinoma suho in sončno vreme s temperaturami med 25 in 30 stopinj C.
• Zalivajmo rastline glede na izhlapevanje. |
