Teden so zaznamovale pogoste plohe in nevihte, saj se je nad našimi kraji ves teden zadrževal vlažen in labilen zrak. Prekinil je obdobje nadpovprečno toplega vremena, ki smo ga uživali v predzadnjem tednu maja. Obremenitev se je čez dan vseskozi nekoliko spreminjala, a večinoma je prevladoval obremenilen vpliv, ki so ga najbolj občutili ljudje, ki so že sicer bolj dovzetni za vremenske dražljaje. Temperatura zraka se je spustila na dokaj običajne vrednosti za maj, predvsem na Primorskem pa je bilo hladneje kot običajno. S ponedeljkom se bo začelo meteorološko poletje, vendar prvi junijski dnevi še ne bodo prinesli poletno visokih temperatur. Tudi brez poletne vročine so sončni žarki konec maja in v začetku junija tako močni, da se je treba med 10. in 16. uro zaščititi pred UV-žarki. V zraku prevladuje cvetni prah trav, na Obali se mu je pridružil tudi cvetni prah oljke; druge vrste cvetnega prahu so zastopane v manjših količinah.
V svetovnih medijih, ki pogosto poročajo o okoljskih temah, je pozornost vzbudila novica, da je mesečno povprečje koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju na vseh merilnih postajah na severni polobli prvič preseglo 400 delcev na milijon. Že lani je bil ta simbolično in znanstveno pomemben prag za nekaj dni presežen na posameznih merilnih mestih, tokrat pa je koncentracija nad 400 delci na milijon vztrajala kar ves mesec, in to na vseh reprezentativnih merilnih krajih na severni polobli. Meritve na Mauni Loi na Havajih potekajo neprekinjeno že od leta 1958 in ta merilna postaja je referenčna za vse druge tovrstne postaje v programu Svetovnega atmosferskega bdenja, ki vključuje merilne postaje onesnaženosti ozračja na območjih, ki so zunaj neposrednega vpliva urbanizacije, industrije in prometa.
Koncentracija ogljikovega dioksida ima značilen sezonski cikel z minimumom poleti, ko rastline vežejo veliko ogljikovega dioksida. Kljub opaznemu letnemu ciklu pa se povprečje iz leta v leto nenehno zvišuje. Ker je koncentracija nad južno poloblo nekoliko nižja kot nad severno, svetovno povprečje nekoliko zaostaja za povprečjem severne poloble. Pričakujemo, da bo svetovno povprečje preseglo 400 delcev na milijon v letu 2015 ali 2016.
 | |
| Tanja Cegnar |
Mesečna koncentracija nad 400 delci na milijon je ponovni opomin, da mednarodna prizadevanja za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje še zdaleč niso tako uspešna, kot bi si želeli ali kot bi bilo treba, da bi se hitrost ogrevanja ozračja upočasnila. Ogljikov dioksid ostane v ozračju stoletja, še dlje njegove molekule preživijo v oceanih. Pred začetkom industrijske dobe je bila koncentracija 278 delcev na milijon, v zadnjem desetletju pa je letno naraščala za dva delca na milijon.
Najpomembnejši toplogredni plin v ozračju je seveda vodna para, vendar na njeno vsebnost ljudje s kurjenjem fosilnih goriv globalno ne vplivamo, je pa opazen in skrb vzbujajoč vse večji prispevek k vsebnosti ogljikovega dioksida v ozračju zaradi rabe fosilnih goriv.
Zanimiva je ugotovitev ameriških raziskovalcev, da Američani dojemajo besedno zvezo globalno ogrevanje kot bolj grozečo od besedne zveze spreminjanje podnebja. Dejansko pomeni ogrevanje ozračja naraščanje temperature zemeljskega površja; podnebne spremembe pa zajemajo spreminjanje temperature, padavin, vetrovnih razmer, snežne odeje in drugih vremenskih spremenljivk, vključno s spremembami pogostosti in intenzitete nevarnih pojavov. V spletnem iskalniku so Američani pogosteje iskali podatke o globalnem ogrevanju kot o podnebnih spremembah. Prav tako so mediji pogosteje poročali o globalnem ogrevanju kot o podnebnih spremembah, kar drži tudi za rabo v pogovorih. Drugačno je razmerje v znanstvenih člankih, kjer pogosteje uporabljajo besedno zvezo podnebne spremembe. V javnosti se je raba globalnega ogrevanja razširila po letu 1988. V spletnem iskalniku so tako globalno ogrevanje kot podnebne spremembe najpogosteje iskali leta 2007, ko je Al Gore skupaj z Medvladnim odborom za podnebne spremembe prejel Nobelovo nagrado. Nato se je poročanje medijev in povpraševanje javnosti po informacijah na to temo opazno zmanjšalo; k upadu zanimanja je prav gotovo prispevala tudi svetovna gospodarska in finančna kriza.
