Glede potrebe po toploti pšenica velja za skromno rastlino: vsota toplotnih stopinj zanjo je 2000 °C. Potreba po toploti je odvisna od faze rasti: za razvoj od kolenčenja do zorenja potrebuje vsaj 5 °C, najbolje 18 do 22 °C.
Suša krajša rastno dobo
V toplih in vlažnih pomladih se poveča nevarnost plesni in rje. Primernejše so suhe, ko postane zrnje bolj kleno, vendar v Sloveniji vsaka pomladna suša, daljša od 10 dni, skrajša rastno dobo. Visoke temperature zraka pšenica dobro prenaša le, če ima dovolj vlage.
Temperatura nad 30 °C med cvetenjem lahko povzroči jalove cvetove, nad 28 °C pri nizki zračni vlagi pa med zorenjem privede do vročinskega stresa, zrnje se zgrbanči in celice v njem začno odmirati. Škoda zaradi vročine je največja v zgodnjem obdobju zorenja. Če je rastlina prizadeta v zgodnji mlečni zrelosti, se pridelek zmanjša do 50 %, če v sredini, do 20 %, če pa na koncu mlečne zrelosti ali na začetku voščene, so izgube razmeroma majhne.
Pšenico gojimo na območjih s povprečnimi letnimi padavinami od 250 do 1750 mm, zelo ugodna pa so za pridelavo območja, kjer pade od 500 do 700 mm dežja, če so padavine le primerno razporejene, torej spomladi, ko se kolenči in klasi.
Izhlapevanje se je povečalo
Kljub dežju konec prejšnjega tedna in ohladitvi se konec maja povečuje izhlapevanje. Potrebno je zalivanje na vrtovih, poljih in v trajnih nasadih. Uporabniki lahko spremljajo dejansko evapotranspiracijo in padavine že na 38 samodejnih meteoroloških postajah. Stanje za zadnjih 30 dni je dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/etp/.
Na sliki za Bilje lahko vidimo, da je izhlapevanje v zadnjem mesecu že dosegalo in presegalo 5 mm vode na dan ali, enostavneje rečeno, da je izhlapelo 5 litrov vode na kvadratni meter tal, poraščenih s travo. Dežja ni bilo dovolj, zato je bilo treba na Goriškem rastline zalivati. Ob zadnjem dežju se je stanje popravilo tudi drugod po Sloveniji, kjer je bila zaloga vode v tleh pred tem že precej izčrpana.
25. maj 2009
Popoldne je bilo za maj nenavadno, ponekod celo rekordno vroče. V Biljah pri Novi Gorici in Godnjah na Krasu se je živo srebro povzpelo do 33,0 °C, v Ljubljani so namerili 32,2 °C, v Kočevju 31,9 °C, v Postojni 31,6 °C (prejšnji majski rekord 29,8 °C) in v Topolu pri Medvodah 29,0 °C. Rekordno toplo je bilo tudi v visokogorju, na Kredarici (2514 m) je bil s 14,4 °C podrt majski rekord. Okoli 18. ure je nad območjem Kranja nastala supercelična nevihta, ki se je nato pomikala proti Ljubljani. V več kilometrov širokem pasu od Kranja do Ljubljane je padala velika toča, ponekod v velikosti jabolka.
Napoved
Minuli konec tedna je prinesel obilico dežja v jugovzhodni in severovzhodni Sloveniji, marsikje so vodotoki prestopili bregove, sprožali so se tudi zemeljski plazovi. V najbolj namočenih predelih je padlo v enem dnevu tudi več kot 60 mm dežja. Le na Obali in Goriškem je bilo v teh dneh dežja manj, skupno okrog 20 mm. V sredo in četrtek bo večinoma sončno.
Vremenski obeti od 28. maja do 2. junija
V četrtek se bo od zahoda nad srednjo Evropo širilo območje visokega zračnega pritiska. V petek in soboto bo prehodno oslabelo ob prehodu vremenske fronte in se nato spet obnovilo. Nad naše kraje bo dotekal postopno toplejši zrak. V četrtek bo sončno, v petek in soboto pa bo prehodno spet lahko malo dežja. Od nedelje kaže na večinoma suho vreme. Dnevne temperature se bodo približale 25 °C ali jih dosegle.
