Pridna nagrada pridni študentki

TRBOVLJE – Le še slab mesec je do začetka novega študijskega leta. Ker pa nima čisto vsak tako bogatih staršev, si je treba nemalokdaj s študentskim delom še kaj prislužiti, da je študij potem mirnejši in udobnejši, lagodnejši in manj stresen.

Tudi 26-letno Simono Tofolini – »res je«, kot je priznala, »v našem priimku je dejansko nekaj italijanskega« – smo zasačili ravno med študentsko-počitniškim delom. Zadaj je vreščalo, slišali so se najrazličnejši glasovi. Ni bila sicer najbolj zgovorna, kar pa je povsem normalno, med delom se namreč ne blebeče!

Vendarle izvemo, da je študentka inkluzivne pedagogike. Kako, prosim? »Inkluzivne pedagogike!« je bila v tistem še bolj jasna. Mi pa smo kot največji butlji ponovili: »Inkluzivne?«

»Da, inkluzivne!« Dobro, dobro, že, že, študij je v Kopru, smo izvedeli. Kaj pa postaneš, ko tole končaš, nas je še zanimalo? »Ukvarjala se bom, na primer, z otroki s posebnimi potrebami.« Aha, postala bo torej strokovnjakinja, ki bo znala prepoznati posameznike s posebnostmi v razvoju in pri učenju, potem pa jih na karseda tankočuten način vključevati v družbeno okolje. Nekako tako, kot da bi zalivala pohabljene rožice in jim pomagala zacveteti?

Pustimo zdaj to. Simona, doma iz Škofje Riže nad Trbovljami, ima starejšega brata Roka, ta pa je naročen na Slovenske novice. Nakar se je oni dan prikradla njegova sestrica, ga prehitela, odstranila nagradni kupon v obliki nalepke, bingo, Terna! »Zadela sem robotski sesalnik!« Bejž, bejž, kaj boš pa z njim? »Sesala!« Pravzaprav bo robotski sesalnik kar sam sesal.