Pri Tinetu Rožancu plešejo že celih 65 let

LJUBLJANA – Iz stare želežničarske delavnice v Parmovi ulici v Ljubljani, kjer so nekoč popravljali lokomotive in vagone, se je slišala prijetna glasba, podobna pariškim napevom iz začetka prejšnjega stoletja. Resda v temi nisem našel vhoda, potrkal sem na okno, pa črnolaska ni slišala, moje udarjanje po steklu se je očitno zlilo s topotanjem deklet in fantov Folklorne skupine Tine Rožanc, ki letos praznuje častitljivo 65-letnico delovanja. 
»Pojdite naokoli,« mi je skozi okence prišepnil prijazni možakar. In sem šel, okoli stavbe skozi noč mimo starega živinskega vagona in vstopil v razsvetljeno dvorano, kjer so plesali promenadno odeti dame in gospodje iz časa med obema vojnama. Dame v belih, bež oblekicah v rokavicah, okrog vratu pa dolge ogrlice iz perlic.

Ob nekakšni šansonski glasbi so volile dame, pravi damenwahl, in pari so se lahkotno, z nasmehom zavrteli po svetlorjavem podiju stare železničarske delavnice, medtem ko so tri dekleta ob ogledalu likala kostume.

»To je meščanski ples, malce netipičen za folkloro,« nas je nagovorila umetniška vodja skupine, 42-letna Irena Ham, ki že 24 let deluje pri Rožancu, kot na kratko pravijo skupini.

Ustrelili so ga Italijani

Vse skupaj se je začelo leta 1949, ko so prišli člani Plesno-športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno-umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc, ki je dobilo ime po železničarju, uporniku, ki so ga leta 1942 ustrelili Italijani.

Od začetka je bil cilj skupine ohranjati slovensko ljudsko izročilo in našo kulturo tako predstavljati tudi zunaj naših meja. »Pred osamosvojitvijo je plesna skupina igrala pomembno vlogo pri širjenju slovenskega izročila po Jugoslaviji, tudi danes še potujemo na jug, sicer pa nastopamo doma in po Evropi.«

Danes v ŽKUD delujejo tri sekcije folklorne skupine; članska šteje 45 ljudi, pri otroški folklorni skupini pleše 21 nadobudnih otrok, ki bodo nekoč verjetno prevzeli glavno vlogo, in 30 veteranov, ki so že malce izpregli, a še vedno nastopajo in plešejo kot veliki.

Bolj čustveni

Skupino na nastopih spremlja 15 glasbenikov, med njimi harmonikar Klemen Dovč, ki je poleg Katje Kavkler tudi glavni koreograf plesov in nastopov. 
»Vaje imamo dvakrat na teden, na leto imamo od 20 do 40 nastopov in vsako leto kam odpotujemo.« Ja, res je vredno plesati pri rožancih, saj so v minulih letih obiskali in plesali v Avstriji, Ukrajini, Srbiji, Turčiji, na Nizozemskem, Portugalskem, v Švici, tudi v Egiptu.

To je ena najbolj kakovostnih folklornih skupin v Sloveniji, ki v zadnjem času poleg tradicionalnih ljudskih plesov svoj repertoar širi na meščanske plese, kar smo občudovali ob našem obisku na vajah. In kdo je boljši, vi ali France Marolt? Ta jeverjetno edina konkurenčna folklorna skupina pri nas.

Pa so se dekleta vprašanju nasmejala: »Oni pravijo, da so oni boljši, mi pa seveda trdimo, da smo mi,« so povedale dame v en glas. Menda so maroltovci bolj študiozni, rožanci pa bolj ustvarjalni, pa menda tudi bolj prijateljsko navezani drug na drugega.

Da bi bil volk sit in koza cela, smo za mnenje o skupinah povprašali Tomaža Simetingerja, umetniškega vodjo konkurence, Akademske folklorne skupine France Marolt, ki nam je na neki način potrdil prej povedano: »Tehnično in konceptualno smo po mojem mnenju pri Maroltu malce boljši, bi pa rekel, da rožanci k plesu in izvedbi pristopajo bolj svobodno in čustveno, z večjim žarom.«

Spevoples Zeleni Jurij

Zgoraj povedanemu dodajmo, da vsako leto k skupini pristopi 20 novih članov. »Nekaj let je bila kriza,« pove Katja Kavkler. »K skupini privabljamo znance in prijatelje, zdaj je mnogo bolje, ljudje spet želijo plesati in se zabavati.«

Za 65-letnico delovanja folklorna skupina Tine Rožanc jutri, v soboto zvečer, v Cankarjevem domu predstavlja spevoples Zeleni Jurij.

»Spevoples je naša skovanka, ki lepo nadomešča besedo muzikal,« je pripomnila predstavnica skupine Mihaela Leskovec.

Gre za zgodbo o Zelenem Juriju, ki ga poje solist Gregor Volk, in izbranki, sorodni duši Mari, ki jo odigra solistka Karin Možina. Mara najprej odklanja snubca, Zeleni Jurij zato skozi ples izpove vso svojo ljubezen, nato se Mara omehča. A Zeleni Jurij mora na vojno, kjer pade in postane božanstvo.

Idejni vodja in režiser predstave Klemen Dovč je ljubezensko zgodbo zgradil na podlagi ljudske pripovedi o Zelenem Juriju, ki je znana v vseh slovenskih pokrajinah.

Na odru Cankarjevega doma bo nastopilo 150 plesalcev in glasbenikov, kar tri generacije Folklorne skupine Tine Rožanc (otroška, mladinska in veteranska skupina) in poleg solistov še Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti.