LJUBLJANA – V Jadranskem morju, tik ob brionskih otokih, se je 13. avgusta 1914 žalostno končala morska pot Barona Gautscha, za tisti čas ene najlepših ladij, ki so plule ob hrvaški obali. Gostujočo razstavo Zgodovinskega in pomorskega muzeja Istre iz Pulja o tej nesrečni ladji so odprli v prostorih Narodnega muzeja Slovenije v Metelkovi ulici v Ljubljani.
Čeprav je bilo tedaj največje avstro-ogrsko pristanišče Pulj zavarovano z minskimi polji, je prav slavna ladja naletela na eno od min in se v nekaj minutah potopila. Parnik Baron Gautsch avstrijskega Lloyda je bil zgrajen daljnega leta 1908 v ladjedelnici Gourlay Bros v Dundeeju na Škotskem. Vozil je na redni liniji med Trstom in Kotorjem ob torkih, četrtkih in sobotah, v obratni smeri pa je vozil njegov dvojček, parnik Prinz Hohenlohe.
Baron Gautsch je bil dolg 84,5 metra in širok 12. Parni stroj s skupno močjo 4600 KS mu je omogočal za tiste čase zavidljivo hitrost 17 vozlov. Na krov je sprejel 100 potnikov v prvem, 50 v drugem in 150 v tretjem razredu. Tretja ladja iz iste serije, Baron Bruck, je bila izdelana leta 1913 po odkupljenih originalnih načrtih ladje Prinz Hohenlohe.
Vojake vozili od Trsta do Kotorja
Parnik Baron Gautsch je 27. julija 1914 prevzela avstro-ogrska vojna mornarica. Ladjo so začeli uporabljati za prevoz vojske od Trsta do Kotorja, ob vračanju pa za prevoz evakuiranih civilistov z ogroženih območij.
Na svojem četrtem povratnem potovanju 13. avgusta 1914 je Baron Gautsch vkrcal begunce v Malem Lošinju in na Rabu. Zaradi zaščite matičnega pristanišča v Pulju so bila v širši okolici postavljena minska polja, uveden pa je bil poseben režim plovbe. Ker je Baron Gautsch plul preblizu istrske obale, se je zgodila tragedija, ki je ni nihče pričakoval.
Baronov kapitan Paul Winter in prvi častnik Josip Lupis sta po dobrem kosilu v ladijski restavraciji, kjer sta obedovala s potniki prvega razreda, nekaj po 14. uri odšla na popoldanski počitek. Na komandnem mostu sta pustila le neizkušenega drugega častnika Giuseppeja Tenzeja, ki ga na nevarnost nastavljenih minskih polj očitno ni nihče opozoril, to pa je ladjo, Barona Gautscha, vodilo v propad.
Čeprav je na nevarnost plovbe s signali opozarjala ladja Basilisk, ki je polagala morske mine, je bilo za Barona Gautscha prepozno. Komandni most se na opozorila ni odzval. Deset minut pred tretjo uro popoldne, sedem milj od brionskega otočja proti Rovinju, je nesrečna ladja s polno hitrostjo zapeljala na rob minskega polja, kjer ji ni bilo več pomoči. Dve morski mini sta bili dovolj in Baron Gautsch je po siloviti eksploziji v le sedmih minutah potonil na dno, kjer je še danes kot zanimivost za številne potapljače.
Rešili 159 potnikov
Rušilci Csepel, Triglav, Velebit in Balaton so rešili 159 potnikov, našli pa so 68 trupel. Po uradnih statistikah je v plamenih zgorelo 177 ljudi. Truplo nesrečnega častnika Tenzeja so s kroglo v glavi našli na obali, saj naj bi storil samomor. Ker v vojnem času niso vodili posebne evidence potnikov (na krovu Barona Gautscha je bilo 66 članov posadke), danes ocenjujejo, da je v tej veliki pomorski tragediji umrlo od 240 do 390 potnikov in članov posadke. Med preživelimi sta bila tudi kapitan Winter in prvi častnik Lupis, ki so ju takoj zaprli. O njuni nadaljnji usodi ni podatkov, saj so za vse tedanje časnike zaradi vojnih razmer uvedli strogo cenzuro.
Točna lokacija potopljenega Barona Gautscha je bila dolga leta neznanka. Zanjo so vedeli le redki istrski ribiči. Danes je največja podmorska zanimivost Jadranskega morja in pogost cilj potapljačev. Prav na stoto obletnico nesrečnega konca Barona Gautscha, 13. avgusta 2014, so slovenski in hrvaški potapljači na ostanke ladje pritrdili posebno ploščo v spomin na prve civilne žrtve prve svetovne vojne v Istri.