BREŽICE – V Veterinarski bolnici Brežice s polstoletno tradicijo, v sklopu katere od letos deluje zavetišče za živali, kategorično zavračajo očitke zaskrbljene bralke, ki se je na nas obrnila z opozorilom, da imajo na brežiški veterini mačjo kugo. To je izjemno nevarna bolezen, pri kateri je umrljivost med 20 in 90 odstotki, inkubacijska doba znaša od dveh do sedmih dni, toda velikokrat tako hitro napreduje, da obolele živali sploh ne utegnejo zdraviti. Pojasnjujejo, da mačja kuga pač ni pojav, ki bi nastal v živalski bolnišnici ali zavetišču – vsako žival, preden jo sprejmejo, temeljito pregledajo in postavijo diagnozo.
Simptomi bolezni so bruhanje, driska, vročina
Bralka svari, da mačk nikakor ne gre jemati iz tega zavetišča, saj da so ji poginile kar tri, ki jih dobila v Brežicah, ena se še bori za življenje. Pravi, da pozna vsaj še dve mucki, ki sta zboleli v zavetišču, in da nikomur ne privošči tako grozne smrti. »Iz zavetišča sem vzela mucko, ki je bila namenjena za izpust v naravo, a ker je bila mlada, sem jo namenila za družbo moji tigrasti muci. Posvojenka je čez dva dneva poginila zaradi kuge, svojo sem nato nemudoma odnesla na veterino,« navaja zaskrbljena ljubiteljica mačk in trdi, da ima z brežiškim zavetiščem slabe izkušnje, saj da jim gre le za denar.
V Brežicah obžalujejo, da se je prijaviteljica obrnila na medije, poginulih živali pa ni prinesla nazaj, da bi z obdukcijo z gotovostjo ugotovili vzrok smrti. Aleksandar Risović, vodja zavetišča, priznava, da se je mačja kuga letošnjega maja res pojavila na območju Krškega, ki je njihov rajon. »Sprejeti moramo prav vsako žival in z njo opravimo test mačje kuge. Postopek na osnovi odvzema blata traja le deset minut. Če je pozitiven, gre v predosamitveni prostor in vselej jo poskušamo zdraviti. Živali ne ubijamo.« Direktor Boštjan Barbič izpostavlja, da pri njih le izjemoma opravijo evtanazijo, čeprav bi po zakonu lahko usmrtili vsako žival, ki po 30 dneh v zavetišču ne najde lastnika.
»Naše delo redno nadzirajo inšpekcija, društvo za zaščito živali, občina kot pogodbeni partner ter 40 prostovoljcev. Tudi s policijo dobro sodelujemo, ljudje pa imajo pogosto zgrešene poglede, kaj zavetišče sploh je. Vzamemo vsako prostoživečo žival, ki jo prineso, kajti v večini primerov so dejansko bolne. Mačke steriliziramo in kastriramo. Preden jih vrnemo v okolje, jih temeljito pregledamo in cepimo,« pove Barbič in zagotovi, da oddajajo samo klinično zdrave živali, nove lastnike pa seznanijo s tem, kako z njimi ravnati. »Tudi ob majskem izbruhu kuge smo lastnike pozvali, naj živali pripeljejo k ponovnemu cepljenju, kajpak na lastne stroške. Vsi tega niso storili. Pri zapisu vaše bralke ne vem natanko, za kateri primer gre, lahko da je resničen, lahko da ni, a z anonimkami bi se lahko ukvarjali vsak dan in nikamor ne bi prišli. Težko bi kdo s prstom pokazal na našo krivdo, kajti kuge je letos precej več kot prejšnja leta.«
Risović še pove, da so maja veliko pozornosti namenili preprečevanju širjenja bolezni na ljudi. Zdaj kuge ni več, dopušča pa, da se je mucka s kugo okužila pri prijaviteljici, ki za svoje trditve upa, da ima uradno diagnozo, ki pa je v brežiški veterini ne poznajo. Imajo osem zaposlenih, med njimi pet veterinarjev, opremo in prostore bolnišnice in zavetišča dvakrat na dan dezinficirajo, pri sprejemu živali preverijo identiteto osebe, ki jo je prinesla, zapuščene živali morajo prevzeti v 24 urah, poškodovane pa v štirih, dežurna služba dela 24 ur. »Veliko klicev je tudi lažnih, v vašem primeru pa sumim, da je šlo za prijavo zaradi konkurenčnih vzgibov,« razmišlja vodja zavetišča.
Najbolj klesti po mačkah
Mačja kuga je najnevarnejša bolezen, ki klesti po mačji populaciji. Simptomi so bruhanje, driska, depresivnost, povišana temperatura in zavračanje hrane. Sprejeti moramo prav vsako žival in z njo opravimo test mačje kuge. Postopek na osnovi odvzema blata traja le 10 minut.
