Pri minus dvajset ustvarja v snegu

LJUBLJANA – Zakonca Helena in Miro Rismondo, ki imata v ljubljanskem BTC Cityju Ledeno deželo, sta bila januarja zdoma. Medtem ko je Miro sodeloval v kitajskem Harbinu na festivalu ledu, kjer je prejel priznanje za čipko v ledu, se je njegova žena Helena udeležila podobnega festivala snežnih in ledenih skulptur Zimniy Vernissage v mestu Perm v Rusiji. Tokrat je iz snežnega bloka oblikovala prav posebno stvaritev.

»Vse skupaj se je začelo že poleti, ko so Rusi objavili razpis za sodelovanje na njihovem snežnem festivalu, ki je le vsaki dve leti, podpira pa jih ministrstvo za kulturo,« je ob vrnitvi povedala Helena Rismondo, po poklicu arheologinja. »To je edino tako tekmovanje, ki ga podpira kulturno ministrstvo, to pa se pozna v sami organizaciji, ki je res na nivoju. Na razpis sem se prijavila, vendar sem bila prepričana, da mojega projekta ne bodo sprejeli, čeprav je dober in drugačen kot preostali. Ko sem dobila odgovor ruskih organizatorjev, da bom lahko sodelovala na tem festivalu, sem bila povsem šokirana, saj nisem mogla verjeti, da je vse res. Konkurenca je bila res huda, saj vsako leto sprejmejo le deset snežnih in deset ledenih projektov z vsega sveta.«

Sneg kidali vojaki

Organizacija festivala je bila vrhunska, je povedala Helena: »Imeli smo vojake, ki so nam kidali odvečni sneg, tako da je bil naš atelje na prostem vedno čist. Imeli smo tri prevajalke, čeprav so bile temperature od 17 do 23 stopinj Celzija pod ničlo. Na voljo smo imeli dva fotografa in enega snemalca. Vsak večer pred spanjem nas je že čakal video dneva. Vse mesto Perm diha za ta festival snega in ledu.«

Ljudje so zelo dostopni in odprti, pravi sogovornica, tudi mestni možje so se zanimali za delo in ga spremljali: »Zelo domače smo se počutili; lahko bi rekla, da smo bili zares lepo sprejeti. Po taki izkušnji si želiš, da bi se še kdaj vrnil v to mesto in deželo.«

Festival Zimniy Vernissage je pravzaprav tekmovanje za ruski pokal. »Kiparji smo imeli na voljo snežni blok 3 krat 3 krat 3 metre,« pove Rismondova. »V prijavi moraš priložiti detajlno risbo z vseh štirih strani z opisom, ki mora ustrezati predpisani temi. Iz plastelina sem naredila bodočo skulpturo in jo fotografirala z vseh strani, organizatorji pa so me opozorili, da ne bom pozabila na luknje, ki so seveda pomemben element projekta. Na tak način je stvar postala krhka. Ni dovolj, da narediš kroglo, večji problem je, da jo preluknjaš, pa da še vedno stoji. Na festivalu je sodelovalo 18 tujcev, drugi so bili Rusi. Sodelovale smo tri ali štiri mednarodne ekipe; z menoj je bil Italijan Gianmario Bonfadini. To je bila moja druga snežna skulptura, zato sem potrebovala nekoga, ki ima veliko izkušenj s skulpturami v snegu. Pa to ni dovolj, ruskega festivala se lahko udeležijo le tisti, ki imajo dolg življenjepis oziroma so do zdaj že veliko naredili in sodelovali na številnih podobnih prireditvah ne le doma, temveč tudi v tujini.«

Drevo neskončnosti

Kaj je predstavljala Helenina skulptura, sprašujemo avtorico snežnega umetniškega dela. »Naslov mojega dela je bil 3 to infinity, kjer je šlo za besedno igro za število tri oziroma drevo; Rusi so potem to prevedli kot drevo neskončnosti,« odgovarja na naše vprašanje. »Iz ogromne snežne kocke sem izklesala votlo kroglo, ki jo je v notranjosti podpiralo golo drevo brez vej, poleg tega tudi ozvezdje, ki je bilo med seboj povezano.«

Sneg je po navadi umeten, torej ga pripravijo posebej za njihov festival. Helena Rismondo je po vrnitvi povedala, da so jim v mestu Perm tokrat pripravili naravni sneg, saj ga je v okolici dovolj, in so ga zbili skupaj. »Z naravnim snegom se nekoliko lažje dela, umeten pa je veliko trši,« pojasni Helena. »Pri delu sem uporabljala motorno žago, veliko tudi različno ročno orodje. Pri umetnem snegu, ki je močno zbit v blok, je uporaba motorke primernejša, je pa res, da na takih tekmovanjih ne dovolijo uporabljati motorne žage. Organizatorji so tako dobro poskrbeli za nas, da smo v poseben zvezek zapisovali, kaj bomo potrebovali naslednji dan pri našem delu. Ko sem se lotila lukenj, so mi že naslednji dan priskrbeli poseben ročni sveder, ki ga sicer uporabljajo za vrtanje lukenj v led. Imeli smo podporno ekipo, ki nam je brusila orodje in urejala motorne žage.«

Kiparji, ki se jim je uspelo uvrstiti na festival v Permu, so ustvarjali v največjem ledenem parku v Rusiji. »To je ogromen prostor pred stavbo, v kateri je zbrana vsa mestna oblast, podoben našemu parlamentu in Trgu republike v Ljubljani, samo da je vse skupaj precej večje. Ne glede na mraz, ki očitno ljudi ne moti, ker so dobro oblečeni, ljudje pridejo ven in se zabavajo. Starši kljub 20 stopinjam pod ničlo pripeljejo otroke v vozičkih.«

Helena Rismondo ustvarja tako v ledu kot v snegu, pa nas zanima primerjava teh dveh mrzlih gradiv. »Delam še z lesom in s peskom, tako kot mož Miro. Delo s snegom je lažje kot z ledom, ker pri snegu lahko veliko stvari zakriješ, če ga kaj polomiš, pri ledu pa tega ni. Snežna skulptura v Permu je bila zame prav poseben izziv. Lahko pa rečem, da se sneg in pesek lahko primerjata, saj gradivo odvzemaš. Pri delu z ledom ima glavno vlogo motorka,« je sklenila Helena Rismondo.