NA VOZIČKU

Pri 13 letih poje, riše in snema, vse na vozičku

Objavljeno 23. februar 2015 22.00 | Posodobljeno 23. februar 2015 22.09 | Piše: Maja Kepic

Luka Tavčar je zaradi mišične distrofije priklenjen na bolniško posteljo.

S psihologom Matejem Peljhanom sta posnela serijo fotografij Mali princ, ki je navdušila svetovno javnost. Foto: Marko Feist

KAMNIK – Že na začetku našega obiska v kamniškem zavodu Cirius smo se prepričali, da je 13-letni Luka Tavčar, z umetniškim vzdevkom Luks, velik šaljivec. In to kljub njegovemu zdravstvenemu stanju – trpi za hudo obliko mišične distrofije, zaradi katere je že od otroštva priklenjen na invalidski voziček. Pa še na njem – zaradi oteženega dihanja – ne more biti dolgo, večino časa tako preživi na bolniški postelji. »Z Matejem sva se spoznala, ko sem začel hoditi v osnovno šolo. On je tukaj psiholog in v Ciriusu vsi hodimo k psihologu. Ne zato, ker bi bili zmešani ali kaj takega. Da ne boš morda mislila,« se je zasmejal in pomežiknil. »Tak je ta naš Luka, saj sem vam rekel,« je dodal Matej Peljhan, klinični psiholog in fotograf, ki je s serijo fotografij Mali princ, na katerih pozira Luka, navdušil svet. O njiju sta med drugim poročala BBC in National Geographic.

Rapa s Trkajem

»Od tega sta zdaj dve leti, a nočem, da pišeš samo o teh fotografijah,« je prijazno, a odločno nadaljeval 13-letnik, doma z Gore pri Komendi, vasice blizu Kamnika. »Res je, da sva zaradi tega z Matejem dobila zelo veliko čestitk z vseh koncev sveta. Ampak jaz nisem samo deček iz Malega princa, jaz sem Luks in ukvarjam se z veliko različnimi stvarmi.« Da to še kako drži, smo se kmalu prepričali na lastne oči in ušesa.

Luks je glasbenik, in to s srcem in dušo. »Včasih sem bil rocker, zdaj pa mi je že nekaj časa najbližji rap. Z glasbo se ukvarjam približno šest let. Za koga je to najbrž malo časa, a glede na mojo starost imam kar veliko kilometrine,« se nasmehne. Vse njegove pesmi so avtorske. Pisanje, pravi, mu pomaga, da izlije svojo bolečino na papir in se potem bolje počuti. »Na koncu koncev je to bistvo rapa, a ni? Skladbe morajo biti sporočilne, ne pa kar nekaj,« pove neverjetni 13-letnik.

Njegova talenta za pisanje in ritem nista ostala neopažena. Luks se je prek prijateljice Tamare povezal z nekaterimi znanimi slovenskimi raperji. »Predvsem s tistimi iz mariborske scene. Fogy, recimo, mi že vse od začetka veliko pomaga,« razloži. Energičnega najstnika so kmalu vzeli za svojega. Pred slabima dvema letoma se je tako z zvenečimi imeni domače hiphop scene, kot so Trkaj, Mirko, Emkej, Mito, Mrigo, Ghet in Doša, zaprl v studio in posnel svojo prvo skladbo z naslovom Drgačni. »V studiu ni šlo drugače, kot da sem ležal na postelji, opremo smo pač prilagodili temu.« Z veliko dobre volje jim je uspelo. Kmalu je za omenjeno pesem posnel tudi videospot, tega si je na spletni platformi youtube ogledalo že več kot 16.000 parov oči. »Letos poleti pa smo na Metelkovi v Ljubljani posneli še spot za skladbo Beat v srcu,« ponosno pove.

Luka je nekajkrat tudi nastopil, med drugim v znanem ljubljanskem klubu Cvetličarna. »Ampak to je zame precej naporno. Prvič zato, ker se nastopa po navadi ponoči, drugič pa, ker diskoteke in drugi tovrstni prostori niso prilagojeni za invalide in me je težko spraviti na oder. Moj voziček tehta več kot sto kilogramov. Oči in še nekaj drugih močnih fantov so me komaj dvignili, da so me nekako le spravili pred publiko,« pojasni Luks, ki je poln načrtov. »Predvsem si želim čim prej posneti album. Ko se bo nabralo dovolj materiala, bom to zagotovo storil.«

Riše tudi grafite

Pesmi pa niso edino, kar najstnik snema. Nedavno je na facebooku objavil kratek film z naslovom Luks Shop. Gre za parodijo na TV-prodajo. »Kaj pa vem, ideja je prišla spontano. Z očijem sva se vedno smejala, ko sva gledala TV in so tam prodajali vse mogoče traparije. Saj veš, 'če pokličete takoj, dobite še to pa to pa to'. In te bolne fore. Pa sem rekel, da bi še sam posnel en takšen oglas. Napisal sem scenarij za prodajo hendikep fikserja, čudežnega bombona, s katerim lahko invalidi čez noč shodijo. Vse je seveda en velik nateg, ampak saj... Točno takšne so tudi te reklame!«

Filmček je na spletu doživel veliko odziva. Različne komentarje Luka dobiva od vsepovsod. »Ne, ne morem reči, da so ravno oboževalci, prej so moji podporniki, ki sem jim za vse lepe besede zelo hvaležen,« skromno pove. Nekateri so ga odkrili prek glasbe, nekateri prek omenjene videosmešnice, spet drugi prek njegovih grafitov. Ja, prav ste prebrali – Luka ni le glasbenik in komik, je tudi odličen likovnik.

»Rišem pa res že od mladih nog. Oziroma rok,« se zasmeje. »To je bila v bistvu moja prva ljubezen, prvi talent, ki so ga odkrili.« Ustvarja v različnih tehnikah, s svinčnikom, barvicami, vodenkami. Med drugim je narisal nekaj skic za grafite, ki jih je potem s pomočjo prijatelja Miha prenesel na Ciriusove zidove. »Počasi se učim še osnove dizajna, tako da malo že oblikujem tudi s pomočjo računalnika. Tako sem za različne naročnike zrisal nekaj logotipov, skratka, dela je veliko,« se nasmehne izjemni mladenič.

Ko smo ob koncu pogovora posneli še nekaj fotografij, nas je Luks s svojo navihanostjo še enkrat pošteno nasmejal: »Ej, ej, samo z desnega profila. Veš, tako kot Helena Blagne in Miša Molk imam tudi jaz svoj lepši profil. No, jaz ga imam zato, ker imam na to stran nagnjeno glavo. Zakaj ga imate onidve, pa ne vem.«

 

Trkaj o Luksu

O Luki Tavčarju - Luksu smo se pogovarjali z njegovim prijateljem, znanim slovenskim raperjem Trkajem. Ta se je že ob omembi njegovega imena široko nasmehnil. »A Luks? Seveda ga poznam! In to si štejem v veliko čast!« Spoznala sta se pred časom, ko je Luka obiskal enega od raperskih dogodkov v ljubljanskem Savskem naselju, med organizatorji katerega je bil tudi Trkaj. »Pozitivna energija, ki jo je oddajal, me je dobesedno vlekla v njegovo bližino, ko pa sem ga slišal še zarapati, me je dokončno prevzel. On je moj vzornik, moj navdih. Ne samo meni, ampak tudi vsem na slovenski raperski sceni. Je neverjeten fant, od katerega se vsi lahko ogromno naučimo.«

 

Drgačni

En leze gor, pa pade dol iz mrgolane,
tko kt iz bananouca popadajo banane,
kšn pa že odkar je u plenicah ne more po stopnicah,
in k si oči pomane, vid da je invalid, d že postou je privid.
Pa tud tako težko je žiulene, ampak bot veseu, to je moje mnenje.
K je petek, usi otroc se izstrelijo iz šole,
tko kt iz snajperce metek, ti pa če gre voziček šest na uro,
ne more it hitrej, tud če loviš kuro, ne boš ujel je prej.
Ma pa tut dobro plat, k kle sm jo napisou,
Če bi okol laufou, gotou nebi risou. (...)
Pa tut pr invalidih lajf je zlt, lohk hitr ga zgubiš,
tut če si še mlad. Vsaj en ti mora pomagat,
če češ prežvet, ne smeš umagat, morš dohajat ta svet.
Če teško dihaš, morjo bit prostori zračni,
tako je življenje od useh k so – drgačni.
(avtor besedila: Luka Tavčar - Luks)

 

Deli s prijatelji