HRASTNIK – »Vse se je začelo pred dvema letoma, ko sem prejel poziv za vračilo državne štipendije, ki sem jo prejemal v letih 2008 in 2009, pa šolanja v Trbovljah zaradi nemogočih razmer nisem končal v roku. Šolanje in še to za drug program, avtoserviser, sem končal šele ob delu, na srednji poklicni in strokovni šoli za Bežigradom. Da sem lahko plačal šolnino, sem delal prek študentskega servisa,« začne pripoved danes 25-letni Hrastničan Gregor Klemen, ki zdaj s svojo brezposelno zunajzakonsko partnerico Marijo živi v Galiciji pri Žalcu. Skupaj imata dve hčerki, stari štiri leta ter leto in pol, Marija pa ima iz prejšnje zveze še tri otroke, za katere ne dobiva preživnine in je do danes ni mogla izterjati niti po sodni poti.
Prošnja brez odgovora
To pomeni, da Gregor, ki je od lani zaposlen, s svojo plačo preživlja kar sedemčlansko družino. »Priznam, da sem bil ob prejemu poziva Centra za socialno delo (CSD) Hrastnik zato nemalo šokiran. Ker denarja nisem imel kje vzeti, sem jim napisal prošnjo za odpis dolga,« pravi Gregor, ki je v prošnji popisal svoje takratne razmere, ko je bil še brez dela in tudi denarja. »Res šolanja nisem končal v roku, sem ga pa in sem si ga tudi sam plačal, zato se mi ne zdi prav, da bi moral zdaj štipendijo vračati,« meni Gregor. Na prošnjo za odpis, ki jo je poslal pred dvema letoma, pa ni bilo nobenega odgovora in menil je, da so vse skupaj vzeli na znanje in mu dolg odpisali. A glej ga zlomka, natanko prvega marca letos je v poštni nabiralnik po dveh letih priromal nov poziv za vračilo štipendije. »Že junija 2013 smo izdali odločbo, po kateri morate vrniti neupravičeno prejeto državno štipendijo v višini 1446,80 evra,« so zapisali na CSD Hrastnik. In tudi, da je odločba že pravnomočna in kot takšna izvršljiva. Kljub vsemu so našega sogovornika povabili na razgovor, da bi se dogovorili o načinu vračila. »Spet sem jim napisal dopis in v njem popisal aktualne razmere, ki so zdaj drugačne zato, ker sem se lani zaposlil. Kljub temu mi ne ostane nič od plače in se skozi mesec težko prebijemo,« razloži Gregor. »Na CSD so mi rekli, da bom že kako, če dobivam plačo. Torej bi bilo bolje, da službo pustim in živim od socialne podpore,« razočarano ugotavlja Gregor, ki je zato spet naslovil prošnjo za odpis dolga in ga, kot so mu svetovali na CSD, naslovil na ministrstvo za delo, družino, socialno delo in enake možnosti. Od tam pa so mu odgovorili, da je vse v rokah hrastniškega CSD, kjer so našemu bralcu pomagali toliko, da so mu v podpis ponudili dogovor o obročnem vračanju štipendije. Tri leta bi jim moral vsak mesec nakazati 40 evrov, da bi dolg povrnil. Podobno kot če bi v banki najel hitri kredit, le da mu niso zaračunali še obresti. Iz odgovora ministrstva za delo je razvidno, da so vsem centrom za socialno delo po državi poslali enaka navodila, ki se nanašajo na vračanje neupravičeno prejetih državnih štipendij ter izpolnjevanje pogojev za odlog dolga, obročno vračilo ali odpis.
Centri odvisni od ministrstva
Da so dolg dolžni izterjati, razloži tudi Mirjana Kellner, direktorica hrastniškega CSD. Prošnjo za odpis dolga tako našega bralca kot tudi drugih, ki jih terjajo za vračilo štipendije, teh je skupaj kar 89, so odstopili ministrstvu za delo kot drugostopenjskemu organu in jih zaprosili, da odgovorijo, ali so pripravljeni dati soglasje za odpis. »Od tam smo prejeli le dopis, v katerem so jasno zapisali, da mora biti za odpis zadoščeno strogo določenim pogojem zakona o štipendiranju in hkrati zakona o javnih financah. To pomeni, da je odpis mogoč le v primeru, ko terjatve od štipendista nikakor ni mogoče izterjati zaradi njegove dolgotrajne bolezni, poškodbe ali invalidnosti prve kategorije, hude socialne ogroženosti ali smrti štipendista,« pojasnjujejo na CSD. »Z večino smo zato že sklenili dogovor o obročnem vračanju neupravičenega zneska štipendije, nekateri so ga že vrnili, in to celo v enkratnem znesku, dve vlogi za odpis sta še vedno v obravnavi na ministrstvu, šest primerov pa smo že odstopili Carinski upravi RS, ki bo opravila izvršbo,« pojasnjuje Kellnerjeva. Ministrstvo odpisa dolga ni odobrilo nikomur od 89. »Oni so edini, ki bi lahko o tem odločili. Mi, brez njihovega soglasja, te pristojnosti nimamo,« še pove Kellnerjeva. Sklepamo lahko torej, da so na ministrstvu vedno bolj gluhi za stiske ljudi, da se jih niti prošnja našega sogovornika, ki preživlja sedemčlansko družino z eno plačo, ni dotaknila. Vsega je kriva prav plača, ki se smatra kot njegov redni dohodek, v katerega je mogoče poseči tudi z izvršbo.