SLADKA GORA – Kmečke igre so bile nekoč tako rekoč edina priložnost združevanja Slovencev, ki smo pretežno živeli na podeželju. Tudi danes je Slovenija pretežno agrarna država, le da tega nočemo vedeti, meščanov je le za peščico.
Na Sladki Gori na Kozjanskem, kjer stoji znamenita božjepotna cerkev sv. Marije iz leta 1744, je Turistično društvo Skriti biser Sladka Gora minuli vikend pripravilo tradicionalne šaljive kmečke igre.
Kot nam je povedala predstavnica društva Majda Jurše, se je na tekmovanje prijavilo sedem ekip. Krepki fantje in zala dekleta, ki še znajo poprijeti za kladivo ali srp, so prišli iz Lemberga, Polžanske vasi, s Pijovcev, iz Nove vasi, Dolge Gore, Polžanske Gorce in seveda domačini s Sladke Gore.
Pomerili so se v žaganju hloda, kjer so možaki pljunili v roke in odločno prijeli za ročaj potezne cuk žage ali amerikanke, dolge listnate žage, ki je stoletja veljala za klasično gozdarsko in tesarsko orodje.
»Žagarja, ki sta vlekla cuk žago, sta morala biti v izjemni kondiciji,« nam je povedal stari gozdar, ki je z nasmeškom spremljal potege ... Hja, med njimi se je našla tudi ženska, Vida Javornik iz ekipe Dolga Gora, ki se je brez težav kosala z možaki.
Včasih je vsako dekle na vasi znalo molsti krave, danes bi jo pri belem dnevu iskali z lučjo. Ni dovolj samo vleči in stiskati, treba je vleči in stiskati z občutkom, da kaj priteče. Pravzaprav moramo z rokami delati natanko tako, kot sesa mlado tele. Tekmovanje v molži je potekalo na plastičnem vedru, tekmovalci pa so vlekli za gumijasta vimena. Drugače ne gre, saj tudi vaški živelj danes ni vajen krav od blizu. Luščiti ali ružiti koruzo, zdi se preprosto opravilo, pa ni. Zluščimo storž ali dva, kaj pa poln koš? Za to bi morali imeti izjemno utrjene roke, zlasti dlan, omišičen del pod palcem, s katerim držimo strok in z njim drgnemo po dovolj posušenem storžu, da zrnje leti stran. Če klasje ni dovolj suho, se bomo hitro utrudili. Kljub temu so ekipe vzorno zluščile koruzo.
Zanimiva naloga je bilo tudi prevažanje vode v samokolnici, ki po svoje spominja na napajanje živine. Včasih hlevi niso imeli vode, zato so živino napajali na potoku ali na domači ali vaški štirni, na kalu. Tudi v hiši je pogosto ni bilo, zato si danes ne predstavljamo, kakšna dobrina je v resnici. Tekmovalec je zajel vodo, jo zlil v samokolnico in jo poskušal čim več pripeljati preko ovir do cilja, kjer jo je zlil v vedro.
Pomerili so se tudi v hoji z deskami, pri čemer je sodelovala celotna ekipa. Tekmovalci so zataknili čevlje v posebna držala in morali skladno hoditi, nerodna reč, gledalci so se imeli čemu smejati.
Za obiskovalce so pripravili tudi posebno tekmovanje v vleki traktorja, pri čemer so sodelovali tudi otroci, ki so ga potegnili najdlje po strmi cesti.
V končni razvrstitvi je zmagala domača ekipa Sladka Gora, drugo mesto so zavzeli fantje in dekleta iz Polžanske Gorce, tretja pa je bila ekipa Dolge Gore.
