DELAVKA NE VIDI IZHODA

Pretečena hrana za hotelske goste?

Objavljeno 12. april 2015 10.16 | Posodobljeno 12. april 2015 10.15 | Piše: Tomica Šuljić

Po prihodu hrvaških lastnikov v portoroške hotele Metropol trši odnosi do zaposlenih.

Hrvaški lastniki Metropola so pripeljali hrvaške dobavitelje. Foto: Boris Šuligoj

PORTOROŽ – Težave portoroških turističnih delavcev, ki jim novi hrvaški lastniki že nekaj mesecev od prevzema grenijo življenje, se pravzaprav začnejo s sesutjem Istrabenzovega poslovnega imperija in negotovostjo zaposlenih v številnih dejavnostih, ali bodo ohranili službo – čeprav se ukvarjajo s tako donosno dejavnostjo, kot so petični portoroški hoteli, kjer se gnete tujih in domačih gostov. Konec lanskega leta je kompleks štirih hotelov Metropol za slabih 24 milijonov evrov zamenjal lastnika; prek podjetja Hoteli Cavtat in opatijske skupine Liburnia Riviera Hoteli je njihov lastnik postal eden izmed najbogatejših Hrvatov Darko Ostoja. In tudi na Hrvaškem se bogastvo ustvarja na plečih revnih ljudi.

Metropol je bil ondan prvi slovenski hotel s petimi zvezdicami; in to, kar je še danes sanjski hotel za goste, je postalo nočna mora za zaposlene: »Na mesec mi novi lastnik nakazuje za polno število ur in 45 nadur manj kot 850 evrov, čeprav delam skoraj vse sobote, nedelje in praznike. Včeraj so nam celo prepovedali odmore, ki jih imamo določene v sindikalni pogodbi,« v pismu našemu uredništvu piše preplašena delavka hotela, ki ne vidi izhoda. Da je položaj zares alarmanten, pa potrdi izvršna sekretarka sindikata KS 90 Irena Valenti: »Po veliki noči so začeli prihajati novi kadri, prej pa so imeli pet natakarjev za štiri hotele in restavracije, sobarice so morale delati v pomivalnici v kuhinji.« Hrvati so po prihodu tudi ukinili informativne urnike dela in zaposlene preprosto vsako jutro klicali v službo!

Direktor zmerja lene Slovence?

Za 69 zaposlenih je bil velik šok tudi prihod hrvaških delavcev: »Vsak dan nas novi direktor zmerja z lenimi Slovenci in nas pošilja v...« nam v pisanju navaja delavka, sindikalistka Valentijeva pa potrdi tudi to navedbo: »Komunikacija hrvaških novih kadrov, ki so prišli iz Opatije, je bila težavna. Šlo je za osnovni nivo kulture, zdaj pa predstavniki sindikata nadzirajo komunikacijo.« Ukinjeni so bili slovenski ceniki in slovenska spletna stran, tudi računalniški programi ter družbeni akti in predpisi so bili edinole v hrvaščini!

Lokalna ponudba izginja, novi hrvaški dobavitelji so šli celo tako daleč, da so v ponudbo uvrstili istrski teran, čeprav ima to vino zaščiteno zemljepisno poreklo in mora izvirati s slovenskega Krasa! Patrizia De Franceschi-Korent z ministrstva za kmetijstvo in okolje potrjuje kršitev: »Vinarski inšpektor je 27. marca opravil inšpekcijski pregled v hotelu Metropol v Portorožu. Inšpektor je odredil umik vina teran, pridelanega na Hrvaškem, iz prometa in odredil prepoved oglaševanja prometa z omenjenim vinom na vinskih kartah in cenikih.« Hrvati so morali plačati tudi več tisoč evrov denarne kazni, čeprav lastniki v svoji komunikaciji z nami uvodoma poudarjajo: »Hotele Metropol v njihovem poslovanju vodi spoštovanje vseh zakonskih predpisov,« je zapisala Sonja Klingor iz podjetja Liburnia Riviera Hotels.

Novi lastniki sploh niso odgovorili na naša vprašanja, med njimi tudi na izrecni vprašanji: ali so zaznali nepravilnosti glede uporabe hrane, ki naj bi s Hrvaške prihajala s pretečenim rokom trajanja, ter o prisotnosti ščurkov in podgan v kuhinji. Kajti delavka v pismu opisuje tudi takšne kršitve, ki naj bi se dogajale v na videz prestižnem hotelu. S pristojne inšpekcije so sporočili, da koprski inšpektorji še niso opravljali nadzora Metropolove kuhinje, hrvaške hotelirje v Portorožu pa tako ali tako zanima le dobiček: »Verjamemo, da bomo uspešno vodili hotel ter da bo to na koncu rezultiralo z dvigom vrednosti hotela Metropol,« je namreč zapisala Klingorjeva. Valentijeva pa se je sestala s hrvaškimi sindikalisti, ki zastopajo delavce v hotelih Liburnia: »Zanima jih večja produktivnost, prvi kriterij je cena delovne sile in blaga. Gre za kratkoviden projekt, pri katerem sta pomanjkljivi korist za lokalno okolje ter dolgoročna ohranitev delovnih mest.«

»Strah me je za to bedno službo,« je zapisala delavka, a po drugi strani so sindikati pri delavcih vsaj dosegli, da zdaj ne podpisujejo več novih papirjev brez vednosti sindikata: »To so anomalije, ki se (mogoče) dogajajo na Hrvaškem, tukaj se ne smejo,« je odločna Valentijeva. A vprašanje, ali ne bo ravno obratno in bodo hrvaški odnosi do zaposlenih postali stalnica na Obali. Hoteli Cavtat so tik pred velikonočnimi prazniki postali lastniki okoli 16 odstotkov delnic Istrabenza, ta pa ima v lasti še nekaj hotelov. Strateški interes za dobičkonosne portoroške hotele je več kot jasen – vsaj Hrvatom, če že nam ni. Posledice bodo – očitno – najbolj čutili turistično-gostinski delavci, zaposleni pri novih lastnikih.


Kdo je Darko Ostoja?

Darko Ostoja (rojen leta 1953), ki postaja lastnik vse več portoroških hotelov, se je v začetku 90. let začel ukvarjati s poslovnim svetovanjem. Leta 1995 je postal solastnik in direktor enega vodilnih hrvaških borznoposredniških podjetij I.C.F. ter je s svojimi podjetji zbral največ lastninskih certifikatov v hrvaški privatizaciji. Svojo domovino je tožil prav zaradi lastništva nad Liburnia Riviera Hotels in tožbo dobil. Hrvaški sindikati mu pripisujejo strateški mobing nad zaposlenimi.

 

Deli s prijatelji