Prestregli tonsko jato cipljev

PIRAN – V noči na petek se je poklicnim ribičem, ki imajo dovoljenje za tradicionalni organiziran izlov zimskih jat cipljev in spremljajočih belih rib v portoroškem in strunjanskem ribolovnem rezervatu, tretjič to sezono nasmehnila sreča. Dovoljenje za 10 takšnih izlovov od lanskega 1. decembra do konca aprila ima skupina 18 piranskih, izolskih in koprskih ribičev. Na prvem so 22. decembra nalovili malo več kot 1,2 tone cipljev in kakovostnejših belih rib, na drugem pa 30. decembra 520 kilogramov rib, med katerimi sta bili dve tretjini cipljev. Zadnji petkov ulov je bil po nekajdnevnem prežanju na jato in na najustreznejše vremenske razmere še uspešnejši, saj sta se v mrežah znašli kar dve toni rib.

Pričakovali več kakovostne ribe

»Približna polovica je cipljev, preostalo so šuri, skakavke, mormorji, salpe, bobe, nekaj malega je tudi brancinov in oradic. S količino rib in še zlasti cipljev smo zadovoljni, čeprav smo pričakovali nekoliko več kakovostne ribe,« je po celonočnem ribolovu povedal piranski ribič in vodja izlova Zlatko Novogradec.

V portoroški rezervat so se s svojimi barkami odpravili oprezat za jato v četrtek ob 19. uri. »Opazili smo jo okoli polnoči. Takoj smo položili in zategnili mreže, nato smo jih preostanek noči do poznega dopoldneva praznili in čistili, da bi se ribe čim prej znašle v ribarnicah in gostinskih lokalih. Bilo je naporno, a smo imeli srečo z vremenom, saj je napoved, da bo noč mirna, držala,« je bil z dobrim ulovom in idealnimi razmerami zadovoljen Novogradec. A kljub vsemu ni mogel skriti izmučenosti in neprespanosti. Ko je kot zadnji iz skupine na morju opravil še administrativno delo, za katero je kot vodja izlova odgovoren, in je po 17 napornih urah priplul v piranski mandrač, je bila ura že poldne.

Ribiči so si ulov razdelili, tako da je vsak poskrbel za prodajo svojega deleža. Večina je šla v ribarnice in gostinske lokale na Obali. Še zlasti za ciplje, ki so se prodajali po osem evrov, je bilo med domačini veliko zanimanja, tako da jih do ribarnic v notranjosti ni prišlo veliko. Gre namreč za belo ribo, ki pa se prodaja po ugodnejših cenah kot na primer mnogo bolj zveneče orade, brancini, kovači ali škarpene. Poleg tega je cipelj tradicionalna specialiteta zimskih dni. Marsikdo bo presenečen, a pravi gurmani pravijo, da imajo pozimi ujetega ciplja raje od omenjenih kulinarično in tudi cenovno mnogo dražjih rib.

Pred drugo svetovno vojno, ko je v Piranu od ribištva živelo dobrih sto družin, je bilo zajetje jate ribiški praznik s fešto in celo mesto je dišalo po slastno pečenih cipljih. Pozimi ob nizkih temperaturah namreč ciplji, ki so bela riba, prezimujejo. Ne prehranjujejo se in se zato izčistijo, zaradi mraza pa se držijo tesno skupaj v večjih jatah, ki se počasi premikajo in gredo najraje v plitvejše morje, kakršno je na primer v Piranskem zalivu. Zmotno je mnenje, da se pozimi stisnejo oziroma držijo v jati, ker naj bi se drstili, saj zima ni čas njihovega drstenja. Drstijo se spomladi v bolj obalnih predelih morja.

Nešteto receptov

Zadnje desetletje mnogi ugotavljajo, da tradicionalni zimski izlov cipljev oziroma ševolov, kot mu pravijo naši ribiči, nima več take tradicije, kot jo je imel nekoč. Jate so manjše in nimajo miru, človek spreminja morsko okolje in tudi ribiči uporabljajo drugačen način lova kot nekoč. Zadnja leta je vse bolj negotov, a mnogi upajo, da ne bo izumrl. Ob tem si želijo, da bi se kot nekoč ob dobrem potegu mreže na piranskem ali portoroškem pomolu pojavili žari, s katerih bi ob fešti dišalo po sveže pečenih ribah. Spomnimo na desetletji nazaj, ko je piranska občina ob dobrem izlovu odkupila tudi tono in več cipljev ter Pirančane in obiskovalce mesta povabila na tradicionalni praznik cipljev, na ciplijado.

Kot je napovedal Novogradec, se bodo ribiči, če bo hladnejše vreme držalo in bo morje mirno, do konca aprila še nekajkrat odpravili na ciplje. In če bodo zadišali tudi vam, naj povemo, da jih lahko pripravite na nešteto načinov. Okusen je že samo posoljen in pečen na žaru. Nekateri ga prej za kako uro namočijo v mešanico oljčnega olja, rožmarina, popra, česna, timijana in limonovega soka. Drugi ga raje podobno začinijo, dodajo suho belo vino in zavijejo v folijo ter kakšnih 15 minut pečejo v na 180 stopinj segreti pečici, tretji ga pečejo skupaj z olivami, četrti ga filiranega ponudijo s koromačem v omaki iz refoška, izvrsten je pripravljen na lešo, pečen v pečici s krompirjem in zelenjavo.