Na ljubljanskem Pogačarjevem trgu so v soboto pripravili že drugo Čokoljano, na kateri so izdelovalci predstavili čokolado na tisoč in en način. Na več kot petdesetih stojnicah je bilo toliko sladkih in drugačnih čokoladnih dobrot, da so se sline močno cedile prav vsem ljubiteljem čokolade.
»Na Čokoljani smo lahko poskusili več kot tisoč čokoladnih dobrot,« so povedali organizatorji, ki so zares skrbno pripravili že drugi ljubljanski festival čokolade. »Seznam je dolg in obširen. Obiskovalci so poskušali čokoladno vino, veganske, ekološke, pravične in presne čokolade, praline vseh vrst, celo čokoladni kebab je bil na voljo in še veliko več.« Predstavili so tudi čokoladni nakit Teje Jeglič in modno revijo fakultete za dizajn, navdahnjeno s čokolado. Izbrali so še ambasadorko čokolade za letošnje leto, Katro Jezeršek, ki bo za nagrado odpotovala v Pariz na salon čokolade.
Na Čokoljani niso pomembni le okusi, temveč tudi oblika, saj znajo v več kot petdesetih čokoladnicah po Sloveniji to sladko dobroto oblikovati na najrazličnejše načine. Zato ni prav nič presenetljivo, da so na stojnicah ponudili vijake in matice, ključe, orodje, podkve, ki prinašajo srečo, pa pametne telefone in celo tablične računalnike, vse seveda iz čokolade. Celo za bližnji praznik čarovnic so izdelali, ne boste verjeli, bučke in duhce iz čokolade.
Vrnimo se najprej v preteklost. »Prve znane plantaže, na katerih so gojili kakavovce, iz katerih so izdelovali čokolado, so posadili Maji okoli leta 600 po našem štetju,« preberemo na spletni strani cokolade.si. »V tistem času so Maji širili svoja domovanja in na svoji poti odkrili polotok Jukatan, ki je bil odličen za gojenje kakavovcev in izdelavo čokolade. A s samo čokolado so se Maji in Azteki srečali že nekaj stoletij pred tem. Zanimivo je, da je bila na začetku tako cenjena, da je niso uporabljali samo kot hrano, ampak so z njo tudi plačevali storitve in jo zamenjavali za še vrednejše predmete.« Mnogo let pozneje, v 17. stoletju, si v Srednji Ameriki za 10 kakavovih zrn lahko kupil zajca, za 100 zrn pa je bilo mogoče kupiti dobrega sužnja.
Čokolada z medom
Sama beseda čokolada je izpeljanka majevske besede xocolatl in v prevodu pomeni penast napitek. Po azteški legendi naj bi bila semena kakavovca na naš svet prinesena iz samega raja, zato so Azteki verjeli, da oseba, ki uživa čokolado oziroma ta božji napitek, raste v svoji modrosti in moči.
Tako smo torej tudi na drugi Čokoljani rasli v svoji modrosti in moči, saj je bilo na voljo in v pokušino toliko oblik in okusov čokolade, da bi jih kar težko prešteli. »Prikrajšani niso niti sladkorni bolniki,« je povedal Blaž Božič iz čokoladnice Tramontana iz Portoroža. »Res je, na voljo imamo tudi čokolado za diabetike, saj je prav, da si kljub neprijetni bolezni lahko posladkajo življenje. Tramontana je družinsko podjetje, v katerem se že od leta 1992 ukvarjamo s proizvodnjo čokoladnih izdelkov. Posebnost naših sladkih dobrot so polnila in dodatki, značilni za slovensko Istro, kot so solni cvet, sladki refošk in malvazija, suhe fige in kaki, sivka, tartufi in oljke.«
V vinorodnih predelih vzhodne Slovenije, natančneje v Brestanici, ima družina Kunej hišo trt, vina in čokolade. Zdaj ponujajo še novo pijačo, prvo čokoladno vino pri nas, ki je nastalo na temelju kakovostnega temnordečega vina in odlične temne čokolade. »To vino je združitev dveh plemenitih naravnih sestavin, ki imata veliko skupnega,« je razložil Aleš Kunej. »Čokoladno vino je nastalo v kraju, kjer so rajhenburški trapisti nekoč izdelovali prvo čokolado na slovenskih tleh, hkrati pa v vinorodnem okolišu Bizeljskega in Sremiča že peta generacija naše družine prideluje vrhunska vina. Idejo za čokoladno vino smo dobili v času našega oživljanja trapistovske čokolade imperial.«
Na Čokoljani smo med drugim lahko opazili čokolado z medom, ki so jo naredili pri Medeni kraljici. »Naša zgodba je predvsem pripoved o harmoniji med izvrstnim slovenskim medom in vrhunsko čokolado, narejeno iz najžlahtnejših zrn južnoameriškega kakava,« pravi Sofija Simič. »Popolnost sožitja kakava ter različnih vrst slovenskega medu zagotavlja zanimivo posebne in polne čokoladno-medene okuse. Čokolade so izdelane ročno in vsebujejo najmanj 30 odstotkov kočevskega medu.«
Poglejmo še enkrat na čokoladno obarvano spletno stran. »Prvi krivec za to, da je čokolada našla svojo pot v Evropo, je bil Krištof Kolumb,« pravijo. »Azteki so mu v dar podarili polne vreče kakavovih zrn, ki jih je Kolumb odnesel s sabo v Evropo. A na španskem dvoru kralja Ferdinanda so te darove v množici drugih zlatih darov preprosto spregledali. Večje pozornosti med Evropejci je bila čokolada deležna leta 1519, ko je Hernando Cortez obiskal dvor cesarja Montezume in se tam seznanil s pripravo čokoladne pijače. Španski osvajalci so prav tako videli, da je cesar svoj čokoladni napitek spil pred obiskom svojih ljubic, zato so verjeli, da je čokolada afrodiziak.«
Še to: danes je čokolada hrana, ki je znana in razširjena po vsem svetu. Pridelajo okoli 600.000 ton kakavovih zrn na leto, pridelava pa se iz leta v leto vztrajno veča. Čokoladna industrija je samo v Ameriki danes vredna več milijard dolarjev.
