Prva decembrska sobota na Osnovni šoli Franca Lešnika - Vuka v Slivnici pri Mariboru ni bil šolski dan, tudi sobotna šola ne. Kljub temu se je tam zbralo skoraj 170 osnovnošolcev iz vse Slovenije, skoraj toliko, kot šteje polovica učencev, ki obiskujejo to podpohorsko šolo. Slivniški osnovnošolci o svoji šoli pravijo, da stoji točno tam, kjer Pohorje poljubi Maribor.
Vsi ti otroci s spremljevalci so prišli na državno tekmovanje v debati. Za lažje razumevanje se prepustimo razlagi zavoda Za in proti, ki je za tovrstno aktivnost alfa in omega v Sloveniji: »Izobraževalna debata je uravnoteženo strukturiran komunikacijski dogodek o pomembni temi, v kateri se soočita dve (lahko tudi več) nasprotujoči si strani in poskušata prepričati občinstvo in sodnike. Razumeti jo moramo kot proces, ne kot enkraten, zaključen dogodek.«
Zakaj debata?
Miha Andrič iz omenjenega zavoda ima odgovor: »Verjamemo, da se mladi argumentacije in kritičnega mišljenja, javnega nastopanja ter kulturnega dialoga najlažje naučijo z neko specifično formo – formo debate. V izobraževalni debatni metodi so pravila zato, da je pogovor bolj strukturiran, razumljiv in da se lahko debaterji lažje posvetijo podrobni obravnavi teme pogovora. Tako ne pridobijo zgolj argumentativnih in retoričnih sposobnosti, temveč postanejo tudi bolj družbeno ozaveščeni posamezniki. Zmaga namreč moč argumenta, ne pa argument moči.«
Osnovnošolski debaterji se najprej urijo v šolskih klopeh, med obiskovanjem interesnih dejavnosti. Damijana Lebar, psihologinja, debatna sodnica in mentorica debatnega krožka na OŠ Slivnica, poudarja: »Prednosti vidim predvsem v tem, da se otroci z argumentacijo svojih mišljenj in znanj izrazijo v vsem svojem iskanju odgovorov, ki jih prinašajo vprašanja našega življenja. Pri debati ni pravilnih ali napačnih odgovorov, veljata le argumentacija in prepričljivost!«
So ob tem tudi pasti? Anita Kaube, profesorica geografije in mentorica, dodaja: »Seveda ne. To je pot k dialogu, ki je danes še kako potreben. Moč debate je prav v tem, da znamo sogovornika nagovoriti in poslušati.«
Prepuščeni lastni iznajdljivosti
Poglejmo, kako poteka tovrstno tekmovanje v debati. V Slivnici je potekalo nekoliko drugače. Običajno se lahko udeleženci na debatne trditve pripravljajo že mesec dni prej in pri tem lahko sodelujejo tudi njihovi mentorji, tu pa so se otroci z debatno trditvijo srečali šele uro pred nastopom. Pomagali so si lahko le z leksikoni in slovarji, ki so jih prinesli s seboj, pomoč mentorjev ali tista prek mobilnih telefonov je bila prepovedana. Prepuščeni so bili sami sebi. Trojke ekip so se to uro pred nastopom mrzlično pripravljale na debatne teme: Laganje ni nikoli opravičljivo, Denar, namenjen decembrskim obdarovanjem in nakupom, bi morali nameniti revnim otrokom in družinam ter Nogometni in ostali športni klubi bi morali biti kaznovani za represivno obnašanje in izgrede svojih navijačev na tekmah.
Ko gre zares, se debatne skupine razdelijo po učilnicah ter se pod skrbnim nadzorom sodnika spopadejo med seboj. Za in proti. Po koncu debate ni trenutnih solza neuspeha ali celo nebrzdane zmagovalne evforije, tekmovalci učilnice zapuščajo v popolni koncentraciji na naslednji krog. In v Slivnici so bili trije...
»Sodelujem že dve leti. Debata mi pomeni, da človek ne glede na svoje mnenje vidi dobre in slabe stvari v določeni trditvi,« pravi devetošolec Jure Štern iz OŠ Franca Lešnika - Vuka, ki je na koncu dosegel drugo mesto med posamezniki. Miha Andrič doda, da gre vendarle za tekmovanje, s katerim poskušajo motivirati debaterje, zato na koncu tudi vedno razglasijo zmagovalne ekipe in najboljše posamične govorce. Tokrat je zmagala ekipa Nevemkaj 2.0 iz I. OŠ Celje, najboljši posamični govorec pa je bil Matevž Bervar.
V debati smo svetovni prvaki |
