LESCE – Sredi Nove vasi pri Lescah, čeprav bi na pogled dejali, da je bližje Radovljici, stoji kmetija. Več jih je v bližini, a ta, ki se ji po domače reče Pr' Božič, gre nekaterim v vasi v nos. No, da se iz govedorejskih poslopij ni nadejati dehtečih vonjav, je jasno. Nekoč, ko so zemljo po naseljih poleg govedi in drugih domačih živali tlačili še naši pradedi, so živino imeli skoraj pri vsaki hiši. Vsaj kravico in par kokošk, morda še prašiča, je imel vsak naš prednik, da ni družina trpela lakote. Z leti je kmetovanje po vaseh, ki se dotikajo mest, kot sta Lesce ali Radovljica, zamrlo. Na parcelah, ki so si jih razdelili dediči, so namesto hlevov začele rasti hiše. V njih živijo ljudje, ki si ne mažejo rok s kidanjem gnoja. Gredo v službo, popoldne se vrnejo, posedijo na terasi in ob lepih razgledih do konca užijejo dan. Po hrano gredo v supermarket. Hja, problem nastane, če sredi tako moderniziranega naselja vztraja kak kmet. Tako je v Novi vasi.
Vedno ista dva
»No, pa sem dočakal še novinarje,« je skomignil z rameni veterinarski tehnik Branko Zupančič na dvorišču, ko si je ob delovno obleko obrisal dlani, umazane od kmečkih opravil. Po služenju vojaščine leta 1982 se je Leščan, ki ni odraščal na kmetiji, je pa znanje pridobival v šolskih klopeh in ob praktičnem delu, saj je šel v veterinarsko smer, odločil, da se zaposli. Blizu doma, tam proti Rodinam in Begunjam na Gorenjskem, stoji farma govedi Poljče.
»Do leta 2000 sem bil tam zaposlen, potem sva se z ženo odločila, da greva na svoje. Spoznal sem staro gospo, ki je sama živela na prazni kmetiji v Novi vasi, in dogovorili smo se, da govedorejo lahko začnem pri njej. Gospa je preminila, mi pa smo ostali tukaj.«
Družina Zupančičevih je našla svoje zavetje v precej stari, leta 1937 obnovljeni klasični gorenjski kmečki hiši, ob kateri, kot je v tistem koncu bilo v navadi, stoji več kot 100 let star hlev. Petinšestdeset krav in telet je bilo letos na kmetiji v oskrbi Zupančičevih, 50 jih je šlo poleti na pašo na planino Prevala. Vendar Branko nima miru, pa če so kravice v domačem hlevu ali na počitniških dogodivščinah.
»Pred par leti sem imel preveč govedi in sem po odločbi veterinarske inšpekcije čredo prepolovil. A grem nekaterim še vedno precej na živce, sploh dva se me lotevata, kakor moreta,« je dejal gospodar kmetije in smo ga seveda takoj povprašali, katera dva vaščana sta to. Pa je odvrnil: »Ne bom povedal njunih imen. Nima smisla. S tem bi samo podžgal kreganje, špetir, pa še energijo bi izgubljal. Sama bosta ob vašem zapisu prekleto dobro vedela, da gredo moje besede nanju, pa tudi drugi vaščani.« Sta samo dva, ki ga stalno prijavljata, kamor se le spomnita? »Samo dva. Nobenemu niti jaz niti moja družina nočemo nič.« In nas govedorejec na kmetiji, ki je iz časov, ko je bil še avstro-ogrski cesar glavni na vasi in v deželi, povabi v hišo, kjer sedemo za mizo.
»Grem po zadnji veterinarski zapisnik o inšpekcijskem pregledu,« je dejal Zupančič in potem pokazal dve strani popisanih listov. »Pred kratkim sem spet imel inšpekcijski pregled, prišla sta dva strokovnjaka veterine, nekdo me je spet prijavil, da so moje krave in teleta zanemarjeni.«
Krava se poserje
V dokumentih smo iskali, kje naj bi bile vse tiste očitane svinjarije. Pa jih ni nikjer. »Saj jih tudi v prejšnjih zapisnikih ni. Letos so prišli že tretjič do mene. Ena drobna malenkost je za postoriti pri oskrbi govedi zaradi higienskih razmer, kar bom tudi postoril, a ne cel kup takih, kot se mi jih očita,« je dodal Zupančič in odmahnil. »Žlehtnoba, ni kaj.« Nato je nadaljeval: »Res nočem na nikogar pokazati s prstom, pa dobro vem, katera sta tista, ki me prijavljata. Pri veterinarski inšpekciji je tako, da morajo po prijavi, četudi je anonimna, priti pogledat, kaj je na stvari. Saj jih razumem, pa če po pravici povem, je tako tudi prav. Je vsaj red.« In po kratkem premolku: »Veste, vi ki se s tem ne ukvarjate, ne veste, ampak z veterinarsko inšpekcijo ni heca. Ko izdajo odločbo, da je prehudo za živali, da so res zanemarjene, sledi odvzem. In na tako odločitev se nobeden še tako neumen kmet ne bo pritožil. Zakaj? Ker so to strokovnjaki s področja veterine in prekleto dobro vedo, kaj delajo in kako. Vse je treba imeti urejeno, tako po hlevih kot po dokumentaciji. Res ni heca, sploh ker so kazni zelo rigorozne...«
Letos tri prijave Matjaž Emeršič z Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pojasnil, da so postopke v zvezi s kmetijo Pr' Božič začeli na podlagi prijave iz januarja 2013: »Rejcu je bila izdana odločba, s katero mu je bilo odrejeno zmanjšanje števila živali ter ureditev higienskih razmer v reji. Rejec je prek upravne izvršbe izpolnil zahteve iz odločbe in zmanjšal število živali ter uredil higienske razmere. Uprava je še naprej sledila razmeram v reji in v letih 2014 in 2015 ni bilo zaznati poslabšanj.« Letos so prejeli tri prijave, v vseh primerih je prijavitelje zmotila obravnava štirih bolnih živali. Emeršič odgovarja: »V prvem primeru v juniju sta bili obravnavani dve živali, ki sta bili na paši na travniku poleg hleva. Ugotovljeno je bilo, da je obe zdravil veterinar in da je rejec ustrezno skrbel za živali. Obe sta ozdraveli in sta še zdaj na kmetiji. Dve drugi prijavi sta se nanašali na dve bolni živali v septembru in oktobru. Ob pregledu je bilo ugotovljeno, da je obe obravnaval in zdravil veterinar. Pri eni zdravljenje ni bilo uspešno in je veterinar opravil evtanazijo, druga pa se še zdravi.« |
Zupančičev pravi, da je imel junija letos na pašniku eno na pogled res obupno kravico: »Imela je težak porod in smo jo dali ven iz hleva na prosto. Nekaj časa sem celo mislil, da ne bo zmogla, da jo bo treba evtanazirati, pa se je po dveh tednih ob paši in pravi skrbi pozdravila in šla s svojim teletom čez poletje na pašo v planino. Tudi vse drugo je tako, kot je pač na govedorejski kmetiji«. Okoli hlevov in zadaj je blatno, gnoja pač ne manjka. »Vreme ni prav suho pa tudi hlev je star, toda kljub vsemu še vedno zadovoljuje kriterije za sedanje število govedi. Poskušam opravljati svoje delo, kot se spodobi. Da včasih ni videti kot iz škatlice, je pa razumljivo.« Nismo več spraševali, le polistali smo po vsej dokumentaciji, ki nam jo je na mizo postavil gospodar, in se odločili, da gremo pogledat okoli gospodarskega poslopja. Seveda bi morali biti v primernih obuvalih, postopanje po poteh, ki jih s svojimi parklji razrije več kot šestdeset govedi, ni za mestne čevlje. Da se krava poserje, oprostite izrazu, prav tam, kjer se ji zdi, tudi ne moremo tajiti. Če se potem to meče na kup, vmes pada dež, vse je razmočeno, potem res ni videti idilično. In da pa poleti, ko tisti kup govejih drekcev obsije sonce, ni pričakovati nosnicam prijetnega vonja, tudi drži. Muhe in drugo spremljevalno letalstvo se poleg preletov po hlevih vsake toliko odloči zaviti tudi v kakšen drug, do človeka prijazen prostor in je seveda spet zoprno. Toda kakor koli se obrne, je iz dokumentacije o veterinarskih inšpekcijskih pregledih, zadnji je bil le malo pred našim obiskom, razvidno, da po črkah zakona in veljavnih predpisih na kmetiji Pr' Božič ni tako narobe kot v prijavah trdijo nepodpisani.