OREHOVSKI VRH – Morda je deževno in podhlajeno poletje krivo, da topla jesen izvablja na plan – kače. Kot bi si hotele pred mrazom nabrati še nekaj toplotne zaloge. Iščejo in najdejo jo tudi v naseljih, kot je vino- in sadjerodni Orehovski Vrh. Čeprav so ljudje na podeželju vajeni pojavljanja vsakršne golazni, se Orehovčanki Mariji Mulec vseeno zdi čez mero, da ji po domačem dvorišču, v vrtu in celo pred hišnimi vrati gomazijo kače.
O uradništvu, ki redi kače
Kače se k Marijini hiši plazijo iz svojih podzemnih bivališč na območju zapuščenega državnega zemljišča, ki ga upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Njihovo šviganje vzbuja grozo, pove Marija: »Pred dnevi sem iz doma starejših pripeljala svojo mamo, da bi vsaj nekaj ur lahko uživala pri domači hiši. Ko smo se zbrali v posebej za to priložnost posvečeni domačnosti, ki jo lahko napravi le tak obisk, je na lepem kar po sredi naše družbe – zavijugala kača!«
Zaradi kač morajo Mulčevi v nabiranje solate, kumar in drugih povrtnin skrajno previdno. Ne vedo sicer, ali so strupene ali ne, a iz previdnost morajo biti stalno na preži.
Prav vsak kmet ve, da se kače na obdelanih površinah ne zadržujejo. Očitno pa tega ne vedo uradniki, ki upravljajo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Ker jih okrog Orehovskega Vrha že dolga leta ne obdelujejo, so se jim tam namnožili plazilci. Skladova zemljišča so postala rezervat za kače in drugo golazen, ki s človeškimi naselji ni ravno skladna.
Pred leti so nekateri domačini poskušali zaraščajoča se zemljišča, ki takšna, kot so zdaj, torej kmetijsko zanemarjena, niti niso kaj dosti vredna, odkupiti. Pa Sklad očitno ne potrebuje denarja, ki bi ga dobil s prodajo.
Ponudili zakup
Skladova soseda Marija Mulec je prepričana, da bi bil, če bi bil dober gospodar, dolžan s posestvi, ki jih upravlja, skrbno gospodariti: »Ker je na našem območju veliko ljudi brez službe, bi jim lahko prek javnih del omogočili, da bi zapuščene, že zaraščene in zaraščajoče se površine vsaj vzdrževali na še kulturni ravni.«
Svoj specifični pogled na problematiko so nam s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije – zanj vodja Sektorja za poslovno organizacijo mag. Katarina Stanonik Roter – takole predstavili: »Tudi neobdelane površine, s katerimi gospodari, se Sklad trudi oddati v zakup prek javnih ponudb, pri čemer letna zakupnina kmetijskega zemljišča v zaraščanju (1410) po Skladovem ceniku za zakup kmetijskih zemljišč za leto 2014, znaša samo 7,88 evra na hektar, s čimer želi spodbuditi rekultivacijo zaraščenih površin. Stranke lahko torej določeno zemljišče v gospodarjenju Sklada obdelujejo le, če imajo zanj s Skladom sklenjeno zakupno pogodbo, sicer pa naj takšnega zemljišča ne bi obdelovale. Za zemljišče, ki ni v zakupu, Sklad torej stranki samovoljno ne more odobriti trajnejšega obdelovanja, ker bi s tem kršil zakonska določila, oziroma bi na takšen način stranke obravnaval neenakopravno. Ker pa se vegetacijska doba letos že zaključuje, bi prizadeta stranka eventualno lahko z enkratnim posegom tudi sama počistila najbolj problematične dele zaraščenega zemljišča, za trajnejšo rešitev pa se lahko prijavi na ponudbo za zakup predmetnega zemljišča (parc. št. 42/1, k. o. Orehovski Vrh), ki jo bo Sklad še letos objavil na oglasni deski pristojne upravne enote oziroma na e-portalu.«
