LJUBLJANA – »Ko v zadnjih letih postaja orodje političnega boja tudi natančno preverjanje učnih in akademskih dosežkov, beremo številne zgodbe, ki mečejo slabo luč na slovensko visokošolsko izobraževanje in na splošno nižajo ugled izobrazbe in izobražencev,« je v pismu, ki ga je poslal rektorski konferenci, agenciji za kakovost v visokem šolstvu, svetu za visoko šolstvo ter Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, poudaril minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk.
Goljufivi politiki so le vrh ledene gore
Kot pravi, primeri politikov, ki so menda ponarejali spričevala, goljufali na izpitih in prepisovali v svojih diplomskih ter magistrskih delih, precej odmevajo, a po njegovem je to le vrh ledene gore, ki ni omejena na javne osebe. »Na internetu se oglašajo poklicni pisci diplom. Tovariška pomoč in prepisovanje na izpitih sta del nacionalne folklore,« dodaja.
Za izobrazbo gre, ne za kos papirja
Akademska skupnost in formalni organi bi se morali do posamičnih primerov jasno in nepristransko opredeliti, saj bo le tako izobrazba ostala cenjena, diplome pa bodo nekaj veljale, meni: »Prav bi bilo tudi povzdigniti glas in sprejeti splošne ukrepe za ohranitev ugleda visokošolskega izobraževanja in podeljenih diplom, za dvig strokovne in znanstvene ravni visokošolskih izdelkov in za utrditev prepričanja, da gre pri izobraževanju za izobrazbo, za znanje in ustvarjalnost, ne pa za oceno ali kos papirja.«
Zapisal je še, da v prvi vrsti ne gre za ugled politikov, ampak za kakovost in ugled izobraževanja, ter pričakuje, da si bodo zavodi v okviru svoje avtonomije za to še bolj intenzivno prizadevali.