LJUBLJANA – Odbor DZ za finance in monetarno politiko je zaradi zgodnjih jutranjih ur prekinil razpravo o zakonu za uravnoteženje javnih financ in jo bo nadaljeval po današnji seji, na kateri bo obravnaval rebalans proračuna, sklicana pa je za 9. uro. Po dobrih 10 urah razprave se je članom odbora uspelo prebiti skozi dopolnila k 18 od 261 členov zakona. Skupno je sicer na zakon vloženih okoli 350 dopolnil, med njimi tudi dopolnila, s katerimi vlada v zakon vnaša omilitve nekaterih varčevalnih ukrepov.
Razprava o zakonu za uravnoteženje javnih financ se je zavlekla predvsem pri razpravi o dopolnilih k prvemu členu zakona, v kateri so si člani odbora vzeli nekoliko več časa za splošno razpravo, preden preidejo h konkretnejšim vprašanjem oziroma dopolnilom. Razpravo so zavlekli tudi številni proceduralni predlogi opozicijskih poslancev.
Protesti opozicije zaman
V razpravi o dopolnilih so poslanci med drugim v zakon vključili koalicijsko dopolnilo, po katerem se bolniška nadomestila za nego otroka in tista, ki so posledica poklicne bolezni ali poškodb pri delu, ne nižajo, kar je sicer predvideval prvotni predlog zakona. Zavrnili pa so vsa opozicijska dopolnila.
Opozicijski poslanci so sicer v razpravi večkrat protestirali zoper način sprejemanja zakona. Nenavadno se jim zdi, da se zakon, ki spreminja okoli 45 zakonov, spreminja tako hitro in na takšen način. Po njihovem mnenju bi si morali vzeti več časa, da bi pripravili premišljene odločitve. Ob tem so opozarjali na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki je opozorila, da je besedilo zakona nepregledno in notranje neusklajeno. »Gre za farso demokracije. Tako se ne sme delati,« je sprejemanje zakona ocenila Andreja Črnak Meglič (SD).
Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je menil, da bi morali varčevalnim ukrepom slediti ukrepi za spodbujanje gospodarstva, Gašpar Gašpar Mišič iz Pozitivne Slovenije pa je opozarjal, da je zakon v nasprotju z načeli pravne države in v neskladju z ustavo.
Referendum bi pomenil katastrofo
Opozicijski poslanci so sicer priznavali, da stanje v državi terja čim prejšnje ukrepanje, a dodali, da nekaj dni, ki bi si jih vzeli več za obravnavo in pripravo zakona, še ne bi prineslo škode. So se pa strinjali s poslanci koalicije, da bi morebitni referendum za državo pomenil katastrofo.
Odbora se je udeležil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, ki je poslance opozicije prosil za nekoliko več realnosti. Po njegovih besedah predlagani ukrepi niso tako slabi, kot jih prikazujejo, saj so mnogi s sindikati že usklajeni, pri drugih pa niso več tako narazen. Samostojni poslanec Ivan Vogrin pa je poudaril, da sam nima težav podpreti ukrepov, vendar bi bilo dobro, da bi se pogovarjali z opozicijo in našli konsenz.
O četrtem dohodninskem razredu
Finančni minister Janez Šušteršič je povedal, da bodo z zakonom predvideni ukrepi v prvem letu bruto domači proizvod (BDP) zmanjšali za okoli pol odstotka, bodo pa imeli zato bistveno ugodnejše učinke na rast BDP v prihodnjih letih.
Odbor je sicer že v začetku seje odločil, da bo omenjeni zakon združil z novelo zakona o policiji ter novelo zakona o dohodnini, a so pozneje člani odbora pri odločanju o tem, katerega od členov omenjenih dveh zakonov vključiti v skupni zakon, večino členov zavrnili, v skupni zakon pa vključili le en člen iz novele zakona o dohodnini. Slednji na predlog SD uvaja četrti dohodninski razred, v katerega bodo uvrščeni tisti, katerih letni dohodek znaša več kot 60.000 evrov bruto.
